Naslovnica Ekskluzivni intervjuji EKSKLUZIVNO: Živa Lopatič in globalno gibanje Pravična trgovina

EKSKLUZIVNO: Živa Lopatič in globalno gibanje Pravična trgovina

Avtor: Spletno Uredništvo

December je praznični mesec, decembra največkrat obdarujemo druge in decembra smo tudi najbolj solidarni do tistih, ki potrebujejo pomoč. Če k solidarnosti dodamo še skrb za zaščito okolja, izkoreninjanje revščine in spreminjanje potrošniške mentalitete v sodobno trajnostno usmerjeno razmišljanje, potem postane hitro jasno, kaj predstavlja globalno gibanje Pravična trgovina. Živa Lopatič je oseba, ki v Sloveniji predstavlja to gibanje.

EKSKLUZIVNO Živa Lopatič in globalno gibanje Pravična trgovina

Živa Lopatič – gibanje Pravična trgovina (foto: Arhiv ŽL)

 

Živa, najprej lepo pozdravljeni. Začniva pri temeljih – kaj dejansko pomeni Pravična trgovina?

“Pravična trgovina je mednarodni sistem, ki je namenjen temu, da se zaščitijo pravice proizvajalcev v državah svetovnega Juga. Ko se je pred približno 60 leti ta sistem vzpostavljal, so ugotavljali, da razviti Sever uporablja surovine iz nerazvitega Juga, pri tem pa ne proizvajalcem plačuje dovolj, da bi si lahko privoščili dostojno življenje. Istočasno je Sever na Jug pošilja razvojno pomoč, a tudi ta ne pokrije razlik v cenah.

Gibanje Pravična trgovina je nastalo zato, da bi proizvajalci s svetovnega juga za svoje delo dobili takšno plačilo, da bi pokrilo njihove proizvodne stroške (in kaj zaslužijo). Govorimo pa o lokalnih proizvodih, kot so kava, kakav, banane, sladkor, čokolada, bombaž, čaj in drugih podobnih artiklih, ki na Severu ne rasejo v naravi. No, bombaž iz Združenih držav Amerike je izjema.”

Kje se je najprej razvilo gibanje Pravična trgovina, v ZDA?

“Ne, prvi koraki so bili v Evropi in sicer na Nizozemskem ter v Angliji, kjer je bila pobudnica civilna družba. So pa v ZDA sledili kmalu zatem. Danes Pravična trgovina deluje v kontekstu Svetovne pravično-trgovinske organizacije WFTO, kjer se tudi postavljajo kriteriji za delovanja celotnega sistema. Med temi kriteriji so na primer premija za širšo skupnost, v kateri proizvajalec deluje, podpis dolgoročnih pogodb, zahteva po transparentnosti in tudi promocija tega načina trgovine v tistih razvitih državah, kjer se ti izdelki nato prodajajo.

Poleg tega se zahteva, da so moški in ženske enako plačani za enako delo, da se ne izkorišča delo otrok po konvenciji o otrokovih pravicah. Pri tem je prepovedano, da mora otrok delati za svoje preživetje, ni pa prepovedano, da otrok po pouku pomaga doma družini. Zahteva se tudi, da imajo delavci dostojne pogoje za delo, primeren delovni čas, ustrezno zaščitno opremo… Ne osredotočamo pa se le na zagotavljanje človekovih pravic, ampak tudi na okolje.

Od proizvajalcev se zahteva, da ne onesnažujejo, da ne uporabljajo pesticidov, kar ohranja biodiverziteto, da uporabljajo naravne materiale. Nekateri gredo še korak dalje, saj si pridobijo ekološke certifikate in ti so potem nagrajeni z dodatnimi premijami. Sistem je kar kompleksen in tudi deluje na več različnih nivojih, kot so trgovina, zagovorništvo, lobiranje na nivoju Evropske unije, veliko se na primer dela glede konkurenčne klavzule,…

Dejstvo je, da nas EU posluša. Evropska komisija se posvetuje z nami, v evropskem parlamentu pa imamo celo neformalno skupino. Nekatera pravila pravične trgovine bodo najbrž vključena v novo trgovinsko politiko EU. Tretje večje področje delovanja je ozaveščanje. Tu se opozarja, kako mednarodna trgovina deluje, kje so pomanjkljivosti, kako spoštovati človekove pravice in varovati okolje, kako zmanjšati potrošništvo…”

Kako pa ste se je Živa Lopatič sploh znašla v tem kompleksnem svetu pravične trgovine?

“Delujemo že 16 let, a sama nisem bila zraven od začetka. Tedaj je bila v Ljubljani odprta prva trgovina Tri muhe. Ta trgovina je potem potrebovala novega poslovodjo in prijavila sem se na javni razpis ter potem postala poslovodja. Potem pa sem skozi čas želele početi še druge stvari, zato je danes poslovodja v trgovini Tri muhe Katarina Vlašič. Sama sedaj delam več na zagovorništvu, ozaveščanju in ostalih projektih.

Ko te potegne notri, enostavno hočeš bit del tega. Sicer se v Sloveniji počasi le prebuja zavest o pravični trgovini, predvsem manjša, a tudi večja podjetja si želijo natanko poznati ves proces, kako prihajajo surovine ali izdelki do njih. Tudi slovenski potrošniki si želijo več preglednosti, etičnost in transparentnosti v celotni dobavni verigi. V naših supermarketih je vedno več izdelkov, ki so del pravične trgovine.”

Ali se je pravična trgovina prijela in ali se danes širi po svetu?

“Pravična trgovina se na splošno lepo širi, letna raven rasti je 12-odstotna. To pomeni, da se vsako leto na svetu proda za 12% več izdelkov pravične trgovine. V Sloveniji nas je sicer le nekaj oseb, ki se ukvarjamo s tem, zato nismo tako ozko specializirani kot na primer v Nemčiji, Nizozemski in Angliji, kjer si delo bolj podrobno razdelijo, se nekdo ukvarja na primer izključno s področjem zagovorništva. Na Zahodu je sicer pravična trgovina bolj razvita, smo pa v Sloveniji na bolj napredni od marsikatere druge države, na primer od tistih iz Vzhodne Evrope.”

 

EKSKLUZIVNO Živa Lopatič in globalno gibanje Pravična trgovina 2ž

Prodajalna 3 muhe (foto: FB 3 muhe)

 

Nazadnje ste bili skupaj z Ekologi brez meja in Društvom za sonaraven razvoj Fokus udeleženi pri akciji ‘Obleka naredi človeka’. Kako je šlo, kako uspešna je bila akcija?

“To je nov skupni projekt Pravične trgovine, Ekologov brez meja in društva Fokus, čeprav se vse tri organizacije že leta vsaka na način ukvarjajo z oblačili. Pri tem delu smo prišli do spoznanja, da v Sloveniji nimamo nobenih pravih raziskav, da bi ugotovili, koliko odpadnega tekstilna sploh nastane pri nas. Sicer je tekstilna industrija ena največjih onesnaževalk po svetu in obenem je v tej panogi prisotnega veliko izkoriščanja delovne sile.

Podobno je z obutvijo, s tem da je ta industrija še bolj ‘umazana’ – pri predelavi usnja se uporablja veliko škodljivih kemikalij. Ker pa se zaradi varčevanja velikokrat ne uporablja prava zaščitna oprema, so delavci najbolj izpostavljeni škodljivim snovem in tudi delajo v popolnoma neprimernih razmerah. Vse, kar pride v prodajo v Evropo in je zelo poceni, je najbrž narejeno brez spoštovanja varnostnih norm. Vendar pa tudi tekstil iz držav EU ni vedno narejen s spoštovanjem vseh predpisov.

Tako imenovane ‘potilnice’ oz. ‘sweat-shopi’, kjer se gnetejo izkoriščani delavci, obstajajo po državah EU in zelo verjetno tudi pri nas v Sloveniji. Več kot je ilegalnih migrantov in ljudi, ki ne morejo zaslužit na legalen način, več je možnosti za izkoriščanje. Glede tega so v ospredju Turčija, Romunija, Bolgarija, pa seveda tudi Italija. V Italiji je ogromno izkoriščanja ilegalne delovne sile na vseh sektorjih in vseh nivojih od pridelave do prodaje, sploh na Jugu.

Ti ljudje nimajo nobenih pravic, delajo za zelo malo denarja in nimajo niti možnosti, da bi kaj spremenili. Če se vrnemo k akciji ‘Obleka naredi človeka’ – na podlagi analize rezultatov bomo potem pripravili akcije osveščanja, da se ljudje zavejo, kje in kaj kupujejo, da zmanjšamo količino oblek, ki jih potrebuje posameznik– skoraj vsak od nas ima doma polne omare oblačil, ki jih ne nosi.

Poleg osveščanja potrošnikov pa bomo dosegli še večji učinek, če bo mo vplivali na to, da se spremenijo politike. Na ravni EU se premiki že dogajajo, pri nas v Sloveniji pa malce manj. Tudi zato smo se najprej lotili raziskav glede odpadnega tekstila, sledila pa bo analiza, ker se je brez konkretnih številk težko pogovarjati o kakršnikoli spremembah. Nazadnje se bomo s številkami v rokah posvetili še osveščanju in zagovorništvu, vse na nacionalni ravni.”

S kom vse sodeluje pri vaših akcijah?

“Kar se tiče področja tekstila, smo se ga začeli lotevati pred približno petimi leti. V Slovenijo je prišel film ‘Prava cena (The True Cost)’, ki smo ga prevedli in predstavili javnosti. Tedaj se nas je združilo več kot 35 slovenskih organizacij, večjih in manjših, ki delujejo po vsej državi. Vsi smo sodelovali prostovoljno, saj se nam je zdelo izjemno pomembno, da sporočilo pride do vseh Slovencev in da ga tudi dojamejo.

Od tedaj se je film predvajal več kot stokrat, brezplačno seveda, da bi sporočilo le doseglo čim več ljudi. Pote smo začeli organizirat foto projekte ‘Fer-foto’ in doslej smo jih izpeljali štiri.Modeli niso bili profesionalni, nosili pa so oblačila iz svojih omar, oziroma predelana ali iz sistema pravične trgovine. Potem pa nas je, še preden smo uspeli pripravili razstavo o tem in prek nje poslati sporočilo širši javnosti, letos spomladi zaustavila korona…

Sicer poskušamo sodelovati z vsemi različnimi organizacijami in s političnimi odločevalci, saj bi za morebitne spremembe zakonodaje na tem področju pred vsem zahtevno. Ena od naših želja je ta, da bi se v javno naročanje začelo vključevati več kriterijev pravične trgovine. Problem je ta, da je pri javnem naročanju največkrat najpomembnejši kriterij nizka cena, kar pa ni vedno dobro.

Sicer je tudi zaradi notranjega nadzora lažje zagovarjat izbiro ponudnika z nizko ceno, kot pa izbiro nekoga, ki dela kakovostno in etično, a je zato dražji. Potrebovali bi nekoliko drugačna javna naročanja, drugačne kriterije. Vzporedno s tem pa bi se morala tudi ponudba razviti do te mere, da bi zagotavljala večjo konkurenčnost in bi bila potem možna bolj realna izbira med več kakovostnimi ponudniki.”

Ne bomo izgubljali veliko besed o aktualnih razmerah glede pandemije. Vsi upamo, da bo leto 2021 precej boljše od tega nesrečnega leta, ki se končuje. Kakšni pa so načrti Pravične trgovine za prihodnje leto?

“Naslednje leto se bomo zagotovo še naprej veliko ukvarjali s tekstilom in oblačili, pa ne le naslednje leto, ampak bo to trajalo še dlje. Za konce aprila oziroma začetek maja je predviden Fair Trade week – teden modne revolucije, kjer bomo predvsem spet osveščali javnost. Drugo soboto v maju bomo na Svetovni dan pravične trgovine organizirali Fair Trade piknik, kjer bomo spet izmenjali vse, kar se da izmenjati – oblačila, znanje, igrače, zelenjavo, knjige…

Na področju hrane pa že sedaj poteka kampanja ‘Go EAThical’, kjer tudi hrano obravnavamo na podoben način, kot smo se lotili oblačil. Ker gre za mednarodni projekt, pa bo več zagovorništva potekalo na evropske nivoju in ne toliko na slovenskem. Sicer je v Sloveniji nosilec tega projekta društvo Focus, Pravična trgovina pa se bo temu projektu pridružila na področju izobraževanja in bomo pripravili nek mini izobraževalni modul za mlade, študente in vse tiste, ki se prvi soočajo s kuhanjem.

Pripravili bomo menije in priporočila za bolj etnično vrsto prehrane, pri čemer ne bo šlo le za prehranske artikle, ki prihajajo iz sistema Pravične trgovine, ampak bomo poudarjali tudi slovensko lokalno pridelavo. Za Slovence bi moralo biti normalno, da pojemo več jabolk, kot pa na primer banan, saj na primer banane ne rasejo pri nas v Sloveniji, medtem ko imamo jabolka praktično povsod.” 

Vsi si seveda želimo, da bi bilo prihodnje leto konec pandemije Covida19, kaj pa si vi poleg tega želite v letu 2021?

“Super bi bilo, da bi se ljudje začeli zavedati, da dejansko imajo vpliv na svojo skupnost, svojo okolico in celo globalno, ne glede na nivo – naj gre za navadne posameznike, podjetnike ali politične določevalce. Potem bi namreč lahko ljudje začeli delovati v skladu s svojimi lastnimi vrednotami. Če danes nekoga vprašamo, ali podpira otroško delo oziroma suženjsko izkoriščanje delavcev, bo seveda vsakdo dejal, da temu nasprotuje.

Ko pa bomo vprašali, zakaj potem kupuje majico, ki stane le 5 evrov, se vse zalomi. Če bi res živeli v skladu s svojimi vrednotami, bi bile stvari drugačne. Je pa tudi res, da je človške navade najtežje spreminjati…”

 

EKSKLUZIVNO Živa Lopatič in globalno gibanje Pravična trgovina 3

Nakaj artiklov, ki so običajno naprodaj v sklopu Pravične trgovine (foto: FB 3 Muhe)

 

Članek je avtorsko zaščiten!

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.