Naslovnica Ekskluzivni intervjuji EKSKLUZIVNO: Larisa Štoka in palčki, ki so v resnici velikani

EKSKLUZIVNO: Larisa Štoka in palčki, ki so v resnici velikani

Avtor: Spletno Uredništvo

Larisa Štoka je lani spravila Slovenijo na noge kot nihče drug. Larisa, po poklicu učiteljica, je namreč pobudnica zbiranja pomoči za malega Krisa Zudicha in ustanoviteljica dobrodelnega društva Palčica Pomagalčica. Za svoje delo je bila nagrajena z nagrado ‘Osebnost Primorske’ za leto 2019, zagotovo pa si zaslužila še marsikaj več. Zgodba o pomoči Krisu je namreč le del ledene gore.

EKSKLUZIVNO Larisa Štoka in palčki ki so v resnici velikani 1

Larisa Štoka in njeni škratki (foto: FB Larisa Štoka)

 

Prvo in najbrž najbolj pomembno vprašanje se glasi, kako je s Krisom, ali je z njim po nedavnem povratku domov iz Združenih držav Amerike vse v redu?

»Kris je v redu. Njegovo zdravljenje v ZDA se je pred kratkim uradno zaključilo in Kris je tudi dobil odpustno pismo. Zdravljenje je bilo uspešno, celo nad pričakovanji. Ne jemlje več nobenih dodatnih zdravil, po vrnitvi v Slovenijo pa bo tu nadaljeval z rehabilitacijo, oziroma s fizioterapijami, ko bodo to seveda dovoljevale izredne razmere. Družina je še naprej dnevno v stiku z zdravnikom iz ZDA, vsi ostajamo povezani in ga bomo skupaj spremljali še naprej. Vse to bo še naprej risalo nasmeh na Krisov obraz in s tem na obraze vseh nas, ki smo mu pomagali.«

Koliko časa pa je bila Kris z družino na zdravljenju v ZDA in ali je bilo zaradi pandemije koronavirusa veliko zapletov na poti domov?

»Družinica je bila odsotna približno pet mesecev. Iz Slovenije so odpotovali lani novembra, po prvotnih načrtih pa bi se morali vrniti prav te dni. Če ne bi bilo pandemije, bi sicer verjetno ostali še nekaj časa v ZDA in opravili še dodatne preglede. Tako pa se je družina v ZDA zaradi pandemije znašla v malce nevarnem položaju, saj je v trgovinah začelo zmanjkovati za otroka primerne posebne hrane in nekaterih medicinskih pripomočkov. Takoj smo se povezali z Uradom predsednika države, s slovenskim veleposlaništvom v ZDA ter z Andrejem Šterom, ki je sicer Vodja konzularne službe RS, a je pomagal zasebno. Potem sta z donacijo za čarter let spet pomagala tudi Miodrag Kostić in Gorenjska banka. Vsi so bili izjemno srčni in pripravljeni priskočiti na pomoči. Res sem bila prijetno presenečena, za kako tople ljudi gre, sploh ko jih enkrat malce bolje spoznaš.«

Koliko ljudi pa šteje vaše dobrodelno društvo Palčica Pomagalčica?

»V bistvu nas je osem članov in vsi smo prostovoljci, noben od nas ni plačan za svoje delo. Potem pa je še cela vrsta preostalih prostovoljcev, ki jim pravimo kar ‘dobrodelni škratki’ in teh je že toliko, da jih niti ne uspemo več prešteti. Ljudje se odzivajo, pomagajo z različnimi dejanji, z raznimi aktivnostmi in s toplimi mislimi. Gradijo in živijo to pravljico o dobrodelnih škratkih, skupaj z nami. Vse to, kar se danes dogaja društvu Palčica Pomagalčica, brez njih ne bi bilo možno.«

Vse se je pravzaprav začelo s prošnjo za pomoč za Krisa, oziroma z eno samo objavo na družbenem obrežju. Solidarnostna reakcija Slovenije pa je bila izjemna, najbrž nihče ni pričakoval kaj takega?

»Res je. Prošnjo sem objavila popoldan, naslednje jutro sem ugotovila, da smo že zbrali 8000 evrov. Za kratek čas sem se uspela celo pisno zahvaljevati vsakemu donatorju posebej, a jih je bilo hitro preveč, da bi odpisala vsem. V tistih šestih dneh, kolikor je trajalo zbiranje, se je vse odvijalo s svetlobno hitrostjo, tako da se niti nismo uspeli zavedat, kaj vse se dogaja. Tudi novinarji so stopili skupaj – mislim da je bilo prvič, da so vse medijske hiše, televizije, radiji in časopisi delovale tako enotno in omogočile, da je akcija Podari življenje vstopila v vse slovenske domove. Pa ne le v slovenske domove – odzvali so se tudi iz tujine. Na račun društva so prišla tudi nakazila v devetih različnih tujih valutah. Ko pa se je vsota doniranih sredstev začela bližati prvemu milijonu evrov, se nisem ravno ustrašila, vendar sem nenadoma začutila ogromno odgovornost.

Takrat sem prvič poklicala v predsedniško palačo in povedala, da sem Larisa, da imamo Krisa in da imam veliko vsoto denarja, ki ga zbiramo zanj. Pomagali so, mi tedaj dali številne pravne nasvete, saj naše društvo še ni bilo zavedeno kot humanitarno in potrdili, da zbran denar nikoli ne bo obdavčen. Potem smo sami nadaljevali pot do konca zbiranja. Vmes je bil ravno vikend, ko banke ne delajo, vseeno pa smo pričakovali, da bomo že v ponedeljek zbrali znesek, ki smo ga potrebovali. Nakazali pa so še precej več. Tudi vsi slovenski telefonski operaterji so nam pomagali že pred tem, potem pa so na primer s povratnimi SMS-ji že v roku pol ure sporočili, da je bila vsota zbrana in da se nakazila lahko ustavijo.«

EKSKLUZIVNO Larisa Štoka in palčki ki so v resnici velikani 3

Kljub vsem težavam je Kris spet doma (foto: FB Palčica Pomagalčica)

Koliko pa ste sploh zbrali in kaj je bilo s tem zneskom?

»V samo šestih dneh smo Slovenci donirali nekaj manj kot 4 milijone evrov. Denar za zdravljenje Krisa smo potem denar nakazali preko Zveze prijateljev mladine Slovenije. Šlo je za 2.350.000 evrov – moram prav vsakič malo premislit, da povem točne številke, ker nisem vajena na tako velike cifre. Z denarjem, ki je potem še ostal na našem transakcijskem računu, pa smo v času, ko je bil Kris v ZDA, pomagali še novim 13 slovenskim bolnim otrokom. Pri tem smo dali prednost družinam, ki si same kakšnega dragega zdravljenja ne morejo privoščiti.

Pojavljajo se namreč tudi starši, ki imajo velika premoženja, pa se vseeno obračajo na nas. Čeprav so tudi v naši državi določena zdravljenja možna, bi nekateri vseeno radi poslali otroke na stroške drugih na precej dražja zdravljenja v tujino. Od takih primerov se v društvu Palčica Pomagalčica distanciramo, saj poleg tega zaupamo slovenski zdravniški stroki. Če je zdravljenje na voljo v Sloveniji in imajo starši precej več premoženja kot naši škratki, se kot društvo umaknemo, a še vedno na zelo spoštljiv način.«

Za kakšne zdravstvene težave pa gre pri teh 13 otrocih?

»Prvo skupinico smo poimenovali ‘Šopek jabolk navdiha’, ker je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor prav tedaj podelil nagrado ‘Jabolko navdiha’ društvu Palčica Pomagalčica. Mimogrede, to nagrado delimo z vsemi, ki nam pomagajo, tako denarno, kot s toplimi mislimi in s solidarnostjo. Tej prvi skupini otrok pa je delno skupen avtizem, a ima še vsak druge zdravstvene težave, zato potrebujejo marsikaj. Drugo skupino smo poimenovali ‘Za samostojne korake’. V tej skupini so otroci, ki so starejši od 4 let in ne morejo hodit. Tem bi radi omogočili posege v tujini, saj starši nimajo dovolj denarja. V tretji skupini pa so otroci z različnimi hudimi motnjami v razvoju, poimenovali smo jih ‘Nasmejan otroški vsakdan’.

Z donacijami bi radi dosegli, da bo prav vsak od njih napredoval na svoj način, oziroma kolikor se da. Vsaka družina pa je zgodba zase. Zato jih želimo v društvu Palčica Pomagalčica vse spoznati osebno. Ta srečanja, ki so sedaj zaradi pandemija začasno zamrla, so nekaj posebnega. Nam iz društva dajo veliko, starši pa prav tako pravijo, da njim dajejo veliko. Ko srečaš te otroke, jih začutiš. In ko začutiš še življenjske zgodbe, ki jih živijo njihovi starši, se vzpostavi neka vez, se sklene nek krog. Za vsem te otroke pripravimo tudi poseben paket dobrodošlice, pomagajo seveda naši škratki. Gre za igrače, oblačila, obutev – sploh za stvari, ki jih potem vzamejo seboj v bolnice ali na terapije. Starši so običajno presenečeni, saj pravijo, da drugje tega niso bili vajeni.«

Naj pojasnimo, da še niste uradno registrirani kot dobrodelno društvo iz preprostega razloga, da je po veljavnih predpisih potrebno delovati vsaj eno leto, preden se lahko pridobi ta status. Kaj pa počnete sedaj in kaj načrtujete za bližnjo prihodnost?

»Poslanstvo Palčice Pomagalčice in vseh njenih škratkov je ta, da vrne nasmehe na otroške obraze. To bo stalnica. Preudarno in čutno bomo porabili ta sredstva in če bo potreba, se bodo škratki tudi spet odzvali. Poleg tega imamo tu na Slovenski Obali organizirano stalno akcijo zbiranja starega papirja, kjer skrbimo tudi za odvoz, pomaga nam podjetje Dinos, Mestna občina Koper pa nam je prišla nasproti in nam podelila stalno lokacijo. S sredstvi, ki jih dobimo s prodajo starega papirja, pomagamo socialno ogroženim otrokom.

Mislim, da smo doslej zbrali že najmanj 20 ton papirja, in, kot je izračunal en od mojih učencev, smo rešili vsaj en gozd velikih dreves pred posekom. Gre torej za dobrodelno-ekološko-osveščevalne akcije, kjer lahko sodelujejo vsi otroci. Opažam tudi, je da se prek teh akcij razvijata tudi njihova samozavest in samopodoba. Poleg otrok pa pri zbiranju in osveščanju lahko sodelujejo tudi starši. Koristi je torej res veliko. «

Kaj pa je z zbiranjem zamaškov in kaj je s širjenjem vaših, oziroma sorodnih aktivnosti po drugih predelih Slovenije?

»V obalnih občinah je 30 javnih ustanov, ki sodeluje pri zbiranju zamaškov. Gre za vrtce, osnovne in srednje šole, Univerzo na Primorskem ter domove upokojencev. Vsa ta sredstva gredo za terapije, ko na primer otroci potrebujejo manjše zneske za zdravljenja. Tu na Obali imamo že vzpostavljeno delujočo mrežo, smo že povezani, in samo še določamo, za koga bomo zbirali. Podobne mreže se razvijajo na Štajerskem in v Prekmurju, ta veriga plastičnih zamaškov se torej širi po Sloveniji, s tem da mi zbiramo tudi kovinske zamaške.«

Larisa, ste nedvomno ena od ljudi, za katere se vprašamo, ali sploh kdaj spijo, ali sploh gredo kdaj na dopust?

»Vse delam s srcem, zato mi nič ni težko. Tako smo na primer poleti prav med dopustom po enem zapisu na socialnem omrežju sprožili akcijo in 50 otrok je septembra začelo novo šolsko leto opremljenih z vsemi šolskimi potrebščinami. Zame to ni breme, ampak neko notranje zadovoljstvo, za katerega upam, da ga delijo tudi vsi, ki nam pomagajo. Ljudje pa se se množično odzivajo z idejami in pobudami, tako da ima vse tudi ustvarjalno dimenzijo. Naj še povem, da brez ostalih palčkov v društvu sama ne bi zmogla in omenim še našo predsednico Katarino Podgajski, ki se medijsko toliko ne izpostavlja, ampak vseeno naredi veliko dela v ozadju.« 

EKSKLUZIVNO Larisa Štoka in palčki ki so v resnici velikani 2

Kontejner za zbiranje papirja je včasih že premajhen (foto: FB Palčica Pomagalčica)

 

Članek je avtorsko zaščiten!

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.