Naslovnica Ekskluzivni intervjuji EKSKLUZIVNO: Ditka o novem singlu, karieri in poletju v studiu

EKSKLUZIVNO: Ditka o novem singlu, karieri in poletju v studiu

Avtor: Spletno Uredništvo

Ditka je pevka, kitaristka in komponistka, ki hodi po samosvoji glasbeni poti. Ustvarja svojo, originalno zgodbo, v kateri se avtorska glasba prepleta tudi s poezijo. Za odlične glasbene temelje Ditke je poskrbel njen oče Gorazd, ki je profesor glasbe, pianist, komponist in pevec. Ditka je pravkar je izdala novi singel ‘NE BODI, KAR NISI’ in zaradi naše radovednosti je nastal kar izčrpen intervju.

 

Pravkar ste izdali novi singel ‘NE BODI, KAR NISI’. Kako je nastal, koliko časa je trajalo od ideje do izdaje, kdo je vse sodeloval?

“Beseda ‘NE’ me pravzaprav spremlja vse od začetka mojega sodelovanja s pesnikom Ferijem Lainščkom, avtorjem večine poezije, ki sem jo uglasbila. Prvi album se imenuje Ne bodi kot drugi, drugi Ne spreminjaj me in ostala je želja, da obdržimo to rdečo nit še naprej. Ne bodi, kar nisi je prva v sklopu naslovnih pesmi albumov, ki poleg stalne tematike o ljubezni, vključuje tudi bolj angažirana besedila, preko katerih želimo spodbuditi ljudi, naj razmišljajo s svojo glavo, poslušajo svoj notranji glas in si upajo reči ‘ne’, ko tako čutijo. Njeno sporočilo je izjemno močno in pomembno za čas v katerem živimo.

Besedilo je Feri zame napisal že pred letom dni. Nalogo uglasbitve sem tokrat predala mojemu očetu Gorazdu, ki se je tako iskanja melodije, kot samega aranžmaja lotil z veliko odgovornostjo. Vzel si je čas in to se je izplačalo, saj je pesem prav takšna, kot smo želeli – besedilo in melodija se enkratno zlijeta, aranžma pa z svojo energičnostjo in sproščenostjo doda piko na i. K sodelovanju smo, poleg stalnih članov moje glasbene zasedbe, povabili še nekaj odličnih glasbenikov, ki so prispevali svoj delček, vsak na svojem instrumentu.”

 V singlu ‘NE BODI, KAR NISI’ je moč hitro zaznati reagge oz. karibske vplive, izdan pa je bil ravno v dneh, ko smo bili v Sloveniji končno deležnih poletnih temperatur. Če se malce pošalimo – gre za naključje, ali za izvrstno menedžersko potezo?

“Dobro ste opazili 🙂 ker smo vedeli, da bo pesem izšla pred poletjem, smo vanjo želeli vključiti nekaj poletne svežine in lahkotnosti. Ritem bobnov s pridihom reaggeja je k temu gotovo prispeval.”

Kdo je pravzaprav zaslužen za ta prijeten, lahkoten karibski ritem in za neizbežno pihalno sekcijo?

“Avtor aranžmaja je moj oče Gorazd, ki je tudi določil in izbral tako ritem komada, kot vse ostale detajle, ki jih je moč zaslediti. Med drugim tudi pihalno sekcijo, ki sicer ni v moji stalni glasbeni zasedbi. K sodelovanju smo zato povabili odlične koroške glasbenike, Žana Plohla na pozavni, Gregorja Šteharnika na alt saksofonu in Luko Krofa na trobenti. Ritem, ki ga je določil Gorazd pa je nato odlično odigral David Slatinek, stalni član mojega banda.”

 Kako je z vašimi naslednjimi nastopi v živo, kaj vse pripravljate za to poletje?

“To poletje bom precej časa namenila delu v studiu. Do konca poletja je potrebno posneti in dodelati še večino pesmi, ki bodo na novi zgoščenki, ki bo izšla oktobra letos. Pestro koncertno turnejo zato pripravljam za jesen in zimo, ko se bom z glasbeno-literarnim projektom NE BODI, KAR NISI, v družbi pesnika Ferija Lainščka in članov moje glasbene zasedbe, predstavila po kulturnih dvoranah po Sloveniji. Nekaj koncertov me vseeno čaka tudi med poeltjem. Med drugim bom z samostojnim koncertom nastopila na Festivalu Brežice in na festivalu ‘Poletje z biseri’ v Kopru.

 

Ditka o novem singlu karieri in poletju v studiu 1

(foto: Feri Lainšček)

Posebej moramo omeniti vaše sodelovanje s pisateljem Ferijem Lainščkom. Kako sta se ‘našla’ in kaj vse je prineslo to sodelovanje?

“S Ferijem sva se spoznala pred približno sedmimi leti, ko je moj oče Gorazd uglasbil njegovo poezijo z naslovom Ne bodi, kot drugi. Feri je bil zelo navdušen nad uglasbitvijo in sam predlagal, da uglasbiva še kakšno njegovo pesem. Nekajkrat me je povabil kot gostjo na njegove literarne večer, kjer sem zaigrala eno ali dve uglasbitvi njegove poezije. Vedno več navdiha se je naselilo vame in v mojega očeta, ki sva pridno in redno začela pisati glasbo, na najlepše pesmi Ferija Lainščka. Kmalu jih je nastalo dovolj za samostojni koncert, vse pa so zbrane na mojih dveh zgoščenkah oz. nekatere povsem nove boste slišali to jesen na novem albumu.

Lahko rečem, da smo s Ferijem začeli sodelovati povsem spontano. Hitro smo se ujeli in skozi leta postali ekipa, ki zares dobro sodeluje, poleg tega pa razvili tudi prijateljstvo. Lepo je, saj drug drugemu puščamo svobodo pri ustvarjanju, na odru skupaj pa zares uživamo. Z našim sodelovanjem smo v svet glasbe prinesli nekaj novega, kvalitetnega in drugačnega. Zgodba, ki jo skupaj ustvarjamo ima veliko težo v kulturi, pesmi pa niso le pesmi, ampak zgodbe, ki vabijo, da se v njih izgubimo in ponovno najdemo ter vsakič znova napolnijo dušo”.

Vendar pa Feri ni edini pesnik, s katerim ste doslej sodelovali, oziroma katerega poezijo ste dodatno obogatili z glasbeno spremljavo. Tu so še vsaj Tone Pavček, Ciril Zlobec in Marko Pavček

“Drži. Moj oče je uglasbil dve pesmi Toneta Pavčka in eno od Marka Pavčka, sama pa sem uglasbila še pesem ‘Čakam te’. Cirila Zlobca, ki sem ga imela čast tudi osebno spoznati in zanj odigrati omenjeno pesem. Največ uglasbitev poezije je od Ferija Lainščka, s katerim skupaj pišemo prav posebno zgodbo. Zadnja leta največ prebiram njegove pesmi, saj v njih vedno iščem potencial za uglasbitev. V Lainščkovih besedilih se zares najdem, zato upam še na mnoge skupne projekte. Vsekakor pa puščam prostor tudi za uglasbljanje poezije drugih pesnikov. Vedno naredim, tako, kot čutim in verjamem, da se vse zgodi v času, ki je temu namenjen.”

 V preteklosti ste že preizkusili tudi s skladbami v angleščini. Koliko se jih je nabralo do danes in kakšni so, malce širše gledano, vaši cilji s temi skladbami. Ali obstaja tudi neka konkretna strategija za uspešen komercialen prodor v tujino?

“Kljub temu, da sem v slovenskem glasbenem prostoru poznana po uglasbeni poeziji naših pesnikov, ves čas hkrati pišem tudi glasbo ter besedila v angleškem jeziku. Pisati svoja besedila je drugače, kot uglasbljati besede nekoga drugega. Že kot majhna deklica sem večinoma poslušala glasbo angleško govorečih izvajalcev in to me je vedno privlačilo, zato sem tudi sama začela pisati besedila v tem jeziku. Morda se sliši smešno, saj se vsekakor najlažje izražamo v materinem jeziku, a besede za besedila mi precej bolj ‘letijo’ v angleščini. Lažje najdem določene izraze in rime, ki niso le rime, ampak povedno hkrati nekaj več…

Angleški jezik je vsekakor lažji za petje, bolj mehak in tekoč. Mojih povsem avtorskih pesmi se je v zadnjih letih nabralo za vsaj dve zgoščenki, veliko pa jih je v zvezku še takšnih nedokončanih oz. v fazi ustvarjanja. Moj cilj je, da svojo avtorsko glasbo predstavim v tujini, zato zadnje čase bolj aktivno iščem vezo, ki bi me pripeljala na svetovni glasbeni trg tako imenovanih ‘Singer- Songwriter-jev’. Ne želim si svetovne slave in blišča, le krog ljudi povsod po svetu, ki bodo začutili mojo glasbo in se v njej našli, tako kot v Sloveniji ljudje čutijo uglasbeno poezijo.

Želim poudariti, da sem neizmerno hvaležna za kariero, ki jo imam v Sloveniji, za čudovite poezije, ki jih uglasbljam, za vsakega poslušalca posebej, ki rad posluša mojo glasbo, pride na moj koncert,… Vseeno pa je želja po tujini velika in zgodba tam nekoliko drugačna.”

Moramo priznati, da so tudi vaše ‘angleške’ pesmi na primernem kakovostnem nivoju ne le glede odlične glasbene kulise, ampak ste se v studiu potrudili tudi glede razločne izgovorjave besed, kar pri slovenskih izvajalcih pogosto malce pogrešamo. Ali to pride z leti, z vašim študijem petja in kitare, ali je bila to tudi zahteva producenta v studiu?

“Najprej hvala za pohvalo. Zelo mi je pomembno, da moje petje v angleškem jeziku zveni dobro in kvalitetno, če nebi imela talenta za ta jezik, gotovo nebi pela v angleškem jeziku, saj se z polomljeno angleščino hitro lahko osmešiš. Angleščina me spremlja od malih nog in je bila vedno jezik, ki sem ga rada poslušala in ga govorila. Petje v tem jeziku pride iz mene spontano in nikoli preveč ne razmišljam o izgovorjavi.

Vsekakor pa se pred obiskom v studia vedno posvetujem s kakšnim profesorjem angleškega jezika ali kar s kom, čigar angleščina je materini jezik. Zavedam se, da angleščina še vedno ni moj prvi jezik in tako lahko hitro kakšno besedo poveš po svoje. Si pa želim, da se pri petju nebi slišal »slovenski« naglas, da bi se s svojo interpretacijo čimbolj približala angleško govorečim vokalistom, to mi je zelo pomembno.”

 

Ditka o novem singlu karieri in poletju v studiu

(foto: Nika Hölcl Praper)

Ali ste imeli kakšno pevko oz. kantavtorico za vzornico. Npr. Norah Jones, Allanise Morisette, morda katero od slovenskih pevk?

“Moji vzornici sta že dolgo let Norah Jones in Eva Cassidy. Odlični vokalistki, z nežnim in prefinjenim glasom ter posebno interpretacijo. Blizu mi je tudi Joni Mitchel, kot avtorica, vokalno pa mi je zelo všeč tudi Pink. To so izvajalke, katerih glasbo sem poslušala že kot otrok. Njihova glasba in interpretacija me navdihujeta in motivirata za lastno delo ter lasten napredek na področju petja, igranja kitare in komponiranja skladb.”

Živimo v svetu, kjer je glasba za dušo še kako pomembna, toda na koncu meseca je potrebno tudi plačati položnice. Po drugi strani pa vemo, da vas je večina umetnikov aktivnih na več različnih področjih (glasba, gledališče, pisanje knjig, slikarstvo, film…). Ali se preživljate izključno od nastopov in avtorskih pravic za vašo glasbo in kaj še vse počnete zraven, morda bolj kot hobi – za dušo?

“Na žalost je aktualna glasba postala enaka svetu na splošno. Čim manj čustev, čim manj globine, nekaj na hitro in površno… Sama pa želim nasprotno, saj verjamem, da lahko dobra glasba, ki nam da nekaj več, spreminja ljudi in posledično svet, na bolje. Neizmerno hvaležna sem, da lahko v tem trenutku počnem zgolj tisto, kar me najbolj osrečuje- ustvarjam glasbo in jo delim z ljudmi. Pot do sem je bila dolga in težka. Ko delaš v družinskem krogu, brez ‘stricev iz ozadja’ in bližnjic, kot so razni resničnostni šovi, se moraš še toliko bolj potruditi in se dokazati z svojim talentom, vizijo in zgodbo. Zgodba je tista, ki mora biti trdno začrtana, hkrati pa vztrajnost, pogum, delo in veliko veselja, ljubezni do tega kar ustvarjaš.

Če na poti ostaneš zvest sami sebi, to slej ko prej začutijo tudi drugi in ti dajo priložnost. Po poklicu sem samozaposlena v kulturi, kantavtorica, pevka in skladateljica in iz srca vesela, da lahko trenutno od tega živim. Za to so zaslužni ljudje, moji poslušalci, ki pridejo na moje koncerte, kupijo CD in delijo mojo glasbo s prijatelji, da se krog poslušalcev vse bolj veča. Kljub temu, da je glasba moj poklic, je ne jemljem tako. Je hkrati tudi moj glavni hobi, nekaj kar mi napolni dušo. Najraje ustvarjam nove pesmi, to mi je posebno doživetje. Kadar pa moj čas ni povsem prepleten z glasbo, se rada posvečam športu, sprehodom v naravi, meditaciji in jogi. Tudi skuham rada kaj dobrega in grem na potovanje odkrivat nove kotičke sveta.”

 Čisto za konec – kakšno pa je vaše mnenje o Evroviziji?

“Evrovizijo sem nehala spremljati že precej let nazaj, saj menim, da je povsem izgubila svoj namen in kvaliteto povezano z glasbo. Včasih je bila dejansko v ospredju glasba. Pesmi, ki so tja prispele so bile na nekem nivoju, z dobrimi besedili in aranžmaji, izvajalci pa so bili temu ustrezni. Pesmi, ki smo jih takrat slišali na Evroviziji so ostale. Spomnim se, da sem še sama kupila CD in še danes se spomnim večine pesmi, ki so na njem. To kar se odvija danes pa je povsem izgubilo stik z glasbo. Vse kar šteje so reflektorji in blišč. Izvajalci, ki se predstavljajo so večkrat pod nivojem, pesmi pa neizvirne, na trenutke zares slabe.

Moje mnenje je, da Evrovizija pomeni glasbeni festival, kjer se srečajo predstavniki vseh evropskih držav. Predstavniki torej zastopajo posamezno državo, predstavljajo njeno glasbo. Z veliko odgovornostjo bi torej morala vsaka država tja poslati izbranega izvajalca, ne pa tako površno in brezbrižno. Smiselno bi bilo, da bi se za vsako državo, ki govori svoj jezik, odpela pesem v njihovem jeziku, tako bi res šlo za mednarodni dogodek, ki bi imel neko težo.”

Članek je avtorsko zaščiten!

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.