Naslovnica Ekskluzivni intervjuji EKSKLUZIVNO: Breda Krašna izčrpno o Zvezi prijateljev mladine Slovenije

EKSKLUZIVNO: Breda Krašna izčrpno o Zvezi prijateljev mladine Slovenije

Avtor: Spletno Uredništvo

 

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je nevladna, prostovoljna, človekoljubna in neprofitna organizacija, ki deluje že od leta 1953. Breda Krašna je generalna sekretarka ZPMS in zato ima pregled nad pestro paleto aktivnosti celotne množice 110 društev, lokalnih zvez in zavodov, ki so razpršene po vsej državi. Bredi in vsem članom ZPMS dela ne manjka, finančnih sredstev pa ni nikoli dovolj.

Breda Krašna izčrpno o Zvezi prijateljev mladine Slovenije 1

 (Vir ZPMS)

 

Najprej lepo pozdravljeni. Kako se ZPMS znajde v današnjih sodobnih časih, ko se vse gleda skozi oči profita? Vemo, da denarja ni nikoli dovolj, a kako vam trenutno kaže s finančnega vidika?

“ZPMS je v slovenskem in mednarodnem prostoru najprepoznavnejša, najbolj kakovostna in zaupanja vredna organizacija za otroke, mladostnike in družine, ki deluje na celotnem področju Slovenije. V družbi prihodnosti je ZPMS prepoznana kot nujno potrebna organizacija, ne zgolj zaradi humanitarnosti, temveč tudi zaradi povezovalnega delovanja in zagotavljanja kakovostnega preživljanja prostega časa za otroke, mladostnike in družine. V naši sliki prihodnosti se sliši otroški živ žav in smeh; zven zadovoljstva in veselja otrok. Naša organizacija skrbi za dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, za zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter za zaščito njihovih pravic.

Delujemo kot dobro delujoča mreža vseh lokalnih društev in zvez. Z našimi socialnovarstvenimi in humanitarnimi programi zagotavljamo finančno, materialno in psihosocialno pomoč otrokom in družinam v stiski, z odličnimi izobraževalnimi in podpornimi programi zagotavljamo kvalitetno preživljanje prostega časa, letovanja in zimovanja, spodbujamo raziskovanje in umetniško ustvarjanje, participacijo otrok, s programi zagovorništva pa sodelujemo pri pripravi dokumentov in zakonskih aktov, kampanj in informiranju javnosti o aktualnih temah na področju otrok, mladostnikov in družine.

To dosegamo s kvalitetnim partnerstvom z našimi uporabniki in podporniki. Ponosni smo na to, da delujemo profesionalno, da so naši zaposleni zadovoljni, da vključujemo prostovoljce različnih profilov in izobrazbene strukture ter da nas povezuje pripadnost. Denarja za naše aktivnosti res ni nikoli dovolj. A moram poudariti, da nam donatorji stojijo ob strani in nas vedno znova presenečajo s svojo darežljivostjo. Ob tem se res lahko zahvalim skoraj 2500 donatorjem, pravnim osebam in seveda čisto vsakemu posamezniku, ki nam nameni sredstva za izvajanje naših programov.”

Na spletni strani ZPMS smo našteli kar 13 programov, ki jih pravkar izvajate. Časovno gledano je zadnji Pomežik soncu®. Kaj nam lahko poveste o letošnji izvedbi te akcije – kdo vse sodeluje s strani ZPMS, kako vabite donatorje in kakšni so letošnji cilji?

“Ko se je družba po II. svetovni vojni opomogla od povojnega pomanjkanja, je kaj kmalu prišlo do razslojevanja in posledično do izključevanja socialno šibkejših družin in s tem tudi otrok. ZPMS je tako že ob svoji ustanovitvi leta 1953 odgovorila s programi za ustvarjanje enakih možnosti za vse otroke, med katere sodijo tudi letovanja. Na začetku je bilo za sredstva poskrbljeno s strani države. A z leti so se žal sredstva, namenjena otroškim počitniškim kolonijam, nižala, in po osamosvojitvi Slovenije smo imeli občutek, da otroci niso več pomembni.

Sredstva, ki so jih zagotavljale država in lokalne skupnosti, so se drastično zmanjšala. Po drugi strani pa so sredi devetdesetih težke ekonomske razmere veliko družin potisnile v socialno stisko, v kateri so komajda zmogli osnovno preživetje, kaj šele, da bi si lahko privoščili družinske počitnice. Vse več otrok je med počitnicami ostajalo doma, prepuščeni sami sebi in ulici. To je za ZPMS pomenilo izziv za ukrepanje. Prepoznavanje socialnih stisk in vse večje potrebe po vključevanju otrok v organizirane oblike preživljanja prostega časa so vodile k odločitvi, da v lastni organizaciji pristopimo k zbiranju sredstev.

Tako smo leta 1999 začeli s humanitarno pobudo za zbiranje sredstev za financiranje letovanj otrokom iz socialno in materialno ogroženih družin Pomežik soncu®, ki je do danes prerasla v velik humanitarni program. V aktivnosti so vključene vse naše članice, ki organizirajo letovanja. Sredstva zbiramo torej vsi, na različnih nivojih. ZPMS vabi donatorje – tako fizične kot pravne osebe, da donirajo sredstva v ta namen. Vsa zbrana sredstva razdelimo organizatorjem letovanj na internem razpisu. Naš cilj je poslati na brezplačno letovanje 1000 otrok in socialno manj prijaznih okolij.

Vendar so pri zbiranju sredstev aktivne tudi naše članice, ki v lokalnem okolju dobijo sredstva od lokalnih donatorjev in seveda v nekaterih lokalnih okoljih tudi od lokalnih skupnosti. Pomemben vir pa je tudi razpis ZZZS, ki vsako leto nameni sredstva za zdravstvena letovanja. V letošnjem letu so tako na javnem razpisu razdelili nekaj več kot 1,8 mio. Donatorje in širšo javnost vabimo na različne načine, da se vključijo v naš program. Tako pošiljamo položnice podjetjem, fizičnim osebam, ki so že naši večletni podporniki, vlagamo položnice v časopise, izvajamo pa tudi druge aktivnosti.

Letos smo ob 20-letnici programa s pomočjo RTV Slovenija izpeljali dobrodelni teden, ko smo javnost vabili k donacijam. Vrhunec naših aktivnosti je naš dobrodelni koncert poimenovan DAN ZA ROCK, ki ga organiziramo v juniju mesecu. Letos bo koncert potekal 8. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer bomo na povabilo Festivala Ljubljana prisotni že drugič. Ob tej priložnosti moramo povedati, da podjetje LEK v programu Pomežik soncu sodeluje že od samega začetka – torej 20 let.”

 

Breda Krašna izčrpno o Zvezi prijateljev mladine Slovenije 3

 (Vir ZPMS)

 

Kot se omenili, Pomežik soncu letos praznuje lep jubilej – okroglih 20 let. Kaj vse ste v ZPMS v sklopu tega programa v teh dveh desetletjih naredili za otroke?

“V dvajsetih letih smo zbrali več kot 2 milijona evrov in na letovanja popolnoma brezplačno peljali več kot 10.000 otrok, ki smo jim pričarali nepozabne počitnice! Nekateri otroci še danes z nami prvič zaplavajo v morju, drugi se prvič hladijo ob kepici sladoleda, tretji gredo prvič sami od doma. V Sloveniji namreč še vedno živi kar 49.000 otrok pod pragom revščine. In prav ti otroci imajo na organiziranih počitnicah ne le ustrezno oskrbo, ampak tudi mnogo spodbud za aktivnost, ustvarjalnost in gradnjo svoje pozitivne samopodobe.

Namen programa Pomežik soncu je omogočiti otrokom, ki izhajajo iz družin v socialni stiski, brezplačne, sproščujoče, varne, ustvarjalne in aktivne počitnice, v družbi sovrstnikov. Otroke predlagajo šolske svetovalne službe, centri za socialno delo, posamezniki, pa tudi zdravniki. Na letovanjih ni razlikovanj – “Pomežkovi” otroci letujejo skupaj z otroki, ki so na letovanju samoplačniško. Otroci lahko letujejo v 15 počitniških domovih, 7 jih je v Sloveniji, 8 na Hrvaškem (več na spletnem mestu: zpms.si/programi-in-projekti/pocitniski-domovi/).

ZPMS je skupaj z društvi vzpostavila standarde in normative, ki se jih morajo držati, da lahko kandidirajo za zbrana sredstva. V okviru naših društev so organizirani Klubi vzgojiteljev, v katere se vključujejo vsi, ki želijo sodelovati kot pedagoški vodje ali kot vzgojitelji na letovanjih. ZPMS vsako leto organizira izobraževanje za pedagoške vodje, društva pa poskrbijo za izobraževanje vzgojiteljev. Usposabljanje oseb, ki delajo z otroki, je za nas bistvenega pomena.

V zadnjih letih vse več pozornosti posvečamo tudi zbiranju sredstev za letovanje otrok s posebnimi potrebami, bodisi da gre za lažje ali težje vedenjske ali motorične motnje, ali pa tudi invalidnost. Interesa je veliko, saj si starši želijo, da njihovi otroci niso ločeni od drugih. Tudi mi vemo, da je socializacija in zavedanje, da so otroci različni, koristno prav za vse. A letovanje otrok s posebnimi potrebami pomeni precejšen finančni zalogaj, saj marsikateri otrok za tak način letovanja potrebuje spremljevalca.

Letovanja imajo pozitiven vpliv na zdravje in razvoj otrok. Tu otroci razvijajo veščine, ki jih na počitnicah s starši ali starimi starši ne morejo, niti ne v okviru šole in izvenšolskih dejavnosti. Različni programi in aktivno koriščenje prostega časa otrokom omogoča izbiro, socializacijo z vrstniki, lastno odločanje in sodelovanje, ter odgovornost za svoje odločitve. Življenje v skupini, prilagajanje, soodločanje, skrb za druge in njihovo počutje, sodelovanje in odpovedovanje so del življenja na letovanjih.

In prav te vrednote so vedno bolj zaželene in jih pri mladih vedno bolj pogrešamo. Naša želja je, da bi na letovanja s svojimi vrstniki šli vsi otroci. In zato delamo vse to. Delamo z veseljem in prepričanjem, da delamo dobro.”

 Kako imate interno ločena segmenta zdravstvenih letovanj in navadnih letovanj za otroke iz socialno šibkih okolij? Kakšne so razlike?

“Kot sem že omenila, so pomemben vir za letovanja tudi sredstva, ki jih nameni za zdravstvena letovanja na javnem razpisu ZZZS. Na javni razpis se lahko javijo naša društva in zveze, ki so organizatorji letovanj. Ta sredstva so namenjena za zdravstvena letovanja za otroke, ki so bili večkrat hospitalizirani ali pogosteje bolni. Otrok, ki ima pravico do tega letovanja, mora organizatorju letovanja prinesti napotnico svojega osebnega pediatra.

Organizatorji letovanj pa vključijo otroke na letovanja glede na razpoložljiva mesta v posameznem obdobju. Pediater pri dodeljevanju napotnice ugotavlja zdravstveno stanje otroka, ne pa tudi socialno stanje v družini. Otroke iz socialno manj prijaznega okolja pa predlagajo šolske svetovalne službe, centri za socialno delo ali pa se na naše organizatorje obrnejo starši sami. Na letovanjih ni razlikovanj – otroci iz socialno manj prijaznega okolja letujejo skupaj z otroki, ki so na letovanju samoplačniško in tudi z otroki, ki so na zdravstvenem letovanju.

Naši organizatorji letovanj namreč spoštujejo visoke kriterije pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe in zagotavljanju prehrane po veljavnih standardih. V okviru letovanj zagotavljajo tudi načrtovane vzgojne dejavnosti, program za rekreacijo in športne dejavnosti, program za družabno življenje, razvedrilo in program za zabavo in zagotovitev ustreznega osebja za izvajanje vzgojno-rekreacijskega programa.”

Kaj pa drugi programi ZPMS, ki jih je zares veliko. Katere bi trenutno najbolj radi izpostavili?

“Rada bi izpostavila program Otroški parlament®, ki je program vzgoje otrok za demokracijo in aktivno državljanstvo. V njem sodeluje več kot 200 osnovnih šol iz vse Slovenije. Kot oblika demokratičnega dialoga se izvaja v šolah, nadgradi se s parlamenti na občinskih in regionalnih ravneh ter se zaključi na vsakoletnem nacionalnem otroškem parlamentu. To je potekalo v aprilu mesecu. Otroci so razpravljali na temo Šolstvo in šolski sistem. Za naslednje leto, ko bo ta program praznoval 30 let, pa so si izbrali novo temo in sicer Moja poklicna prihodnost.

Telefon za otroke in mladostnike – TOM® pa je edini telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji. Naši prostovoljci, ki letno odgovorijo na cca 40.000 telefonskih klicev, izvajajo  psihosocialno pomoč otrokom in mladostnikom v obliki svetovalnega pogovora. Klicna št. je 116111, klic je brezplačen, pogovori pa so zaupni in anonimni. Svetovanje opravlja več kot 100 prostovoljcev v svetovalnih skupinah po celi Sloveniji. Odleta 2007 lahko otroci in mladostniki preko spleta postavijo svoje vprašanje,od februarja 2013 pa tudi preko klepetalnice na e-tom.si.

Program Mladi raziskovalci zgodovine je naložba v prihodnost, v raziskovalno delo osnovnošolcev po eni strani, po drugi pa v ohranjanje naše dediščine. Program poteka že 50 let, kar pomeni kontinuirano usposabljanje osnovnošolcev v raziskovanju lokalne preteklosti. Delo vodi Komisija za delo zgodovinskih krožkov. Letos so otroci ustvarjali na temo JUHU, počitnice so tu, zaključna prireditev bo potekala 31. maja v Počitniškem domu v Pacugu.

Vsako leto objavimo ustvarjalni natečaj Evropa v šoli, ki poteka že 20. leto zapovrstjo.Tema natečaja je vsakokrat usklajena s temo Evropskega leta, obsega pa literarni, likovni, fotografski in video natečaj. Letošnji natečaj je bil povezan s 5. ciljem trajnostnega razvoja – Enakost spolov, katerega glavni namen je doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic. V letošnjem šolskem letu so otroci ustvarjali na naslov Snemimo roza modra očala: ustavljajmo družbo enakih možnosti in priložnosti za dekleta in fante. Zaključna prireditev, ko bodo razglašeni tudi zmagovalci, bo potekala v petek, 10. maja v Ljubljani.

Programi za zaščito otrokovih pravic se nanašajo na uresničevanje Konvencije o otrokovih pravicah, Deklaracije o človekovih pravicah ter drugih dokumentov, ki zadevajo otroka, mladostnika in družino. Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov (Središče ZIPOM) je mreža 40 nevladnih organizacij, ki delujejo na področju otrokovih pravic v Sloveniji. Središče ZIPOM je namenjeno podpori in krepitvi nevladnih organizacij prek nudenja mentorskih ur, usposabljanj, informiranja ter vključevanja v različne skupne akcije preprečevanja in odpravljanja kršitevotrokovih pravic.

Projekt Teden otroka® pa poteka vedno prvi teden v mesecu oktobru. Namenjen je otrokom in hkrati starejšim ,da bi s še večjo pozornostjo in intenzivnostjo obravnavali vsa vprašanja, povezana s položajem otrok v družbi in uresničevanjem otrokovih pravic,zagotovljenih s Konvencijo o otrokovih pravicah, slovensko ustavo in zakonodajo ter drugimi mednarodnimi akti.Članice ZPMS – društva in zveze, v tem času pripravijo vrsto aktivnosti (delavnice, prireditve), namenjene otrokom in mladim.”

 

Breda Krašna izčrpno o Zvezi prijateljev mladine Slovenije 4

 (Vir ZPMS)

 

V okviru ZPMS danes deluje 110 društev in zvez. Kaj vse torej počne generalna sekretarka? Verjamemo, da vam dela ne manjka.

“Trenutno je v ZPMS vključenih 110 društev, zvez in zavodov. Ta številka se seveda nenehno spreminja, saj se društva na terenu na novo ustanavljajo, so pa tudi okolja, kjer se žal ukinjajo. Vedeti je treba, da so včasih bila društva ustanovljena za delovanje na območje posamezne krajevne skupnosti znotraj lokalnih skupnosti. Na terenu ugotavljajo, da je to neracionalno, saj je vsako društvo samostojna pravna oseba. Vemo pa, da to za seboj potegne kar nekaj administrativnega in računovodskega dela.

Sredstev pa je dejansko vedno manj, saj je konkurenca na področju nevladnega sektorja v Sloveniji velika. Zveza se ob tem trudi svojim članicam pomagati na različne načine, kar pa velja vzajemno. Naši programi, ki se izvajajo na terenu, se ne bi mogli izvajati brez sodelovanja naših društev. Mi pa jim npr. pomagamo z izobraževanji, ki jih potrebujejo. Generalna sekretarka je znotraj ZPMS-ja vodstveno izvršilna delavka, ki je za svoje delo odgovorna upravnemu odboru in predsednici ZPMS.

Imenuje in razrešuje jo upravni odborza štiri leta, z možnostjo ponovnega imenovanja.Pristojna in odgovorna je za uresničevanje programov in sklepov skupščine, upravnega in nadzornega odbora ZPMS. Vodi strokovno službo ZPMS, organizira njeno delo ter je pristojna in odgovorna za zakonitost njenega dela. Med drugim skrbi za pripravo predloga rednega letnega programa in finančnega načrta, za vsa poročila, skrbi za povezovanje delovanja organov ZPMS, za pretok informacij, za prijavljanje na razne razpise, za iskanje sredstev…

V statutu so zelo jasno opredeljene moje naloge in zadolžitve. Seveda pa moram biti prisotna v javnosti, sodelovati z našimi članicami, ki velikokrat potrebujejo kakšen nasvet in usmeritev pri svojem delu. Pomembno je, da sem vedno znova v kontaktih z donatorji in sponzorji, da se odločam kako bomo ravnali, da bi pridobili sredstva tako za izvajanje naših programov kot seveda za delovanje naše delovne skupnosti. Trenutno nas je zaposlenih 14, zato veliko truda vlagam v pridobivanje sredstev za plače, za normalno poslovanje…

Delo generalne sekretarke je naporno, pomembno, častno in tudi stresno. Soočanje z velikimi socialnimi problemi družin, s težkimi boleznimi, ki pahnejo družine na obrobje naše družbe, ni enostavno. Zato se moram včasih tudi ustaviti in poskrbeti za sebe. Vendar to delo opravljam z veseljem in velikim ponosom. Moje vodilo je bilo vedno, da moram k vsem mojim nalogam pristopati pozitivno in iskati rešitve s pomočjo vseh mojih sodelavk in seveda z vsemi prostovoljci, ki so vpeti v naše delo.

Potrebno je vedeti, da sem od vseh odgovornih funkcionarjev na ZPMS samo jaz zaposlena, vsi ostali imajo svoje službe in delo znotraj ZPMS opravljajo prostovoljno. Moje delo je tako rekoč ves dan. Res, da sem včasih v pisarni le v dopoldanskem času, zato pa sem vedno dosegljiva. In to ljudje cenijo, tudi naše članice, in na to sem zelo ponosna.”

Kako je razdeljeno delo znotraj lokalnih društev in zvez ZPMS? Na primer slišimo veliko pohval okrog dela ZPM Ljubljana Moste Polje. Kaj torej v Mostah delajo bolje od drugih in ali je kakšna članica ZPMS, ki še posebej izstopa?

“ZPMS je krovna organizacija, ki sojo ustanovila društva že leta 1953. Trenutno imamo 110 članic in ZPM Ljubljana Moste Polje je ena od teh članic. So izredno prodorni pri izvajanju svojih programov in o njih je javnost veliko bolj obveščena kot o drugih, ker imajo za seboj dva pomembna medija. ZPM Ljubljana Moste Polje izvaja zelo dobre projekte. Lotili so se programa Botrstvo in ta uspešen projekt, ki je medijsko zelo izpostavljen, vodijo samostojno. Seveda pa tudi nekatere naše druge članice izvajajo zelo dobre projekte.

Dejstvo pa je, da je odvisno od podpore v posameznem lokalnem okolju, od organiziranosti, od števila zaposlenih. Potrebno je vedeti, da so naša društva zelo različna. Eni delajo izključno na prostovoljni bazi, nimajo zaposlenih oseb, izvajajo le programe v svojem ožjem lokalnem okolju. Drugi delajo na širšem področju.Ne gre zato kaj delajo v Mostah bolje od drugih, gre za to, da delajo dobro vse članice ZPMS. Res pa je, da so naše akcije in akcije naših društev včasih za medije dolgočasne. Zanimive postanejo šele, ko se izpostavlja določene težave in krivice, ki se ljudem godijo. Za ZPMS so pomembne vse članice.”

Kako pa je prišlo do tega, da je vaša sedanja predsednica Darja Groznik iz televizijskih vod zavila v ZPMS in prevzela vodenje organizacije? Kdaj in zakaj pa ste se vi osebno posvetili pomoči drugim oz. delu v ZPMS?

“Naši predsednici Darji Groznik teče že drugi mandat. Preden je bila izvoljena za predsednico ZPMS, je že sodelovala s to organizacijo, saj je bila predsednica Sveta TOM telefona. Svoje delo opravlja kot prostovoljka in to zelo zagnano. Se pravi, da ima še vedno svojo službo in kolikor vem je že davno tega, ko je profesionalno zavila iz televizijskih v radijske vode. Ko je prevzela predsedovanje naše organizacije, je šele začela odkrivati pestro in pomembno zgodovino le-te. Pravi, da se je odločila za kandidaturo ker ima otroke preprosto rada in razume njihove potrebe.

Otroci potrebujejo okolje, v katerem bo dovolj prostora za prosti čas, za igranje, za počitek, za druženje s sovrstniki in dovolj možnosti, da razvijejo svoje potenciale, svoje interese, da se ukvarjajo s tistim, kar jih veseli. Ob izvolitvi Darje Groznikza predsednico ZPMS, sem jaz opravljala funkcijo podpredsednice ZPMS. Zelo dobro sva se ujeli pri najinem delu in takoj sva začutili, da iz najinega sodelovanja lahko nastane še kaj več. Ob odhodu prejšnje generalne sekretarke, me je predsednica nagovorila h kandidiranju. Seveda sem izziv sprejela.

Ko sem bila izvoljena za generalno sekretarko ZPMS, mi je marsikdo rekel, da mi je to delo pisano na kožo. V tistem trenutku se nisem strinjala z njim, danes pa vem, da je želja po delu, s katerim pomagaš nekomu drugemu že dolgo tlela v meni. Nikoli pa si nisem mislila, da bom postala generalna sekretarka ene najbolj spoštovanih humanitarnih organizacij v Sloveniji. Ko sem prevzemala delo od prejšnje sekretarke, si nisem predstavljala kakšno širino ima to delovno mesto. Gledala sem ga bolj skozi oči organizacije dela in tu sem bila prepričana, da ne bo težav.

Ko pa sem se soočila s tem, da je potrebno poiskati denar ne samo za izvajanje programov ampak tudi za poslovanje in plače, je bila situacija popolnoma drugačna. Ko pogledam nazaj vsa leta mojega dela, ugotavljam, da je bila moja pot vedno povezana z opozarjanjem na socialne krivice v družbi, v pomoč pri zagotavljanju boljših pogojev življenja otrok, na hitro bi lahko rekla v dobra dela, ki so bila mogoče v času moje mladosti še bolj spoštovane in upoštevane kot danes. Res je, da sem se večkrat poskušala ‘umiriti’ v ‘udobni’ javni službi, pa me je vedno znova nekaj gnalo naprej.

Hitro sem ugotovila, da ne znam ob koncu službe preklopiti samo na dom in ne več razmišljati kako bi bilo delo narejeno hitreje in bolje. V službi na Mestni občini Koper in pred tem v Pokrajinskem muzeju Koper sem uživala. Imela sem določeno svobodo, vendar so me vedno znova bolele odločitve drugih, ki so področjem kulture, mladih in otrok, vedno namenjali premalo pozornosti in tudi premalo sredstev. Tudi zato sem sprejela nove izzive. Moje življenje je bilo vseskozi povezano z dobrimi deli.

Pomagala sem pri zbiranju sredstev za nove posteljice za novorojenčke, saj sem rodila v Kopru in ugotovila, da naši novorojenčki spijo na skupni leseni postelji. Niti ne znam opisati kako je to zgledalo. Primorska podjetja so se hitro odzvala in kupili smo nove posteljice, ki jih menda še danes uporabljajo. Potem smo se ženske organizirale in v kratkem času zbrale sredstva za nakup mamografa. Ko mi je zdravje dopustilo, sem takoj postala krvodajalka in to me je pripeljalo tudi do opravljanja prostovoljskega dela v Rdečem križu.

Z veseljem pa sem dolga leta tudi članica Društva prijateljev mladine Koper. Tu se vedno znova pojavijo lepi spomini na mladost, ko sem sama kot osnovnošolska okusila kako lepo je biti poleti na počitnicah z njimi. Kasneje sem to izkušnjo omogočila tudi mojima dvema otrokoma.”

 

Breda Krašna izčrpno o Zvezi prijateljev mladine Slovenije 2

 (Vir ZPMS)

(Vir vseh fotografij je ZPMS)

 

Na katerih področjih ZPMS sodeluje s sorodnimi organizacijami v tujini in s katerimi?

“Zveza prijateljev mladine Slovenije je članica Eurochild-a, ki je mreža organizacij, ki delajo z in za otroke po vsej Evropi ter si prizadevajo za družbo, ki spoštuje otrokove pravice. Temelj dela Eurochild-a je Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Eurochild ima 171 članic (organizacij in posameznikov) iz 34-ih evropskih držav. 17. aprila letos je potekala skupščina Eurochild-a, na kateri je bil v upravni odbor izvoljen slovenski predstavnik in sicer je to Uroš Brezovšek, ki je podpredsednik ZPMS.

Poleg tega pa je bilo Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov (Središče ZIPOM), ki od leta 2013 deluje pod okriljem ZPMS in združuje 40 slovenskih nevladnih organizacij s področja otrokovih pravic, potrjeno za člana Nacionalne mreže partnerjev Eurochild-a (t.i. NPN – National Partner Network). To pomeni, da je prva mreža s področja otrokovih pravic v Sloveniji, ZIPOM, dobila svoje mesto tudi na evropskem zemljevidu nacionalnih predstavnikov.

Kot ‘NPN’ bomo v okviru Eurochild-a zastopali interese vseh nevladnih organizacij iz Slovenije, ki so naše članice. Aktivna vloga nevladnih organizacij na evropskem nivoju pomeni velik doprinos k spoštovanju in uresničevanju otrokovih pravic na nacionalni ravni. V času, ko je potrebno na otrokove pravice še posebej opozarjati in skrbeti za njihovo dosledno upoštevanje, je tesno sodelovanje s tako pomembno organizacijo kot je Eurochild, bistvenega pomena za učinkovite rešitve na domači ravni.

Če strnemo – ZPMS je članica mednarodnih organizacij Eurochild, ChildHelplineInternational (CHI) in European Association of Children in Hospital (EACH). Zelo dobro pa sodelujemo tudi z organizacijo Naša djeca, ki deluje na Hrvaškem. Z njimi smo bili že večkrat povezavi v raznih evropskih projektih. Povezujemo pa se tudi z nekaterimi drugimi organizacijami, ki delujejo na območju Srbije, Črne gore in Makedonije.”

 Ker imate s sodelavci najboljši vpogled v dogajanje ‘na terenu’ bi bilo zanimivo vprašanje, čemu bi ZPMS dala prednost, če bi lahko danes sama izbirala in bila povsem neobremenjena s stroški. Kaj mladina v tej državi trenutno najbolj potrebuje?

“Res je, da poskušamo z našimi socialno-varstvenimi in humanitarnimi programi zagotavljati finančno, materialno in psihosocialno pomoč otrokom in družinam v stiski. Vendar bi še več sredstev usmerili v odlične izobraževalne in podporne programe za otroke in mladostnike, s katerimi bi jim zagotovili kvalitetno preživljanje prostega časa, letovanja in zimovanja, raziskovanja in umetniško ustvarjanje.

Vedno znova poudarjamo, da ni dovolj, da govorimo o participaciji otrok – družba in država jih mora poslušati, slišati in upoštevati pri pripravi strategij, ki se jih tičejo. Ni dovolj, da otroke in mladostnike iz socialno ogroženih družin nahranimo in oblečemo, jim zagotovimo boljše pogoje življenja. Moramo jih naučiti, da bodo znali kot odrasli poskrbeti za sebe in za svoje družine, da se bodo osvobodili socialne izključenosti in živeli dobro.”

Je še kaj takega, česar med intervjujem nismo omenili, a bi radi to posebej poudarili?

“Poudarila bi željo, da bi skrb za otrokove pravice postala pomembna tema odločevalcev ter da bi bila politika v državi bolj prodorna in enotnejša pri odločitvah, ki vplivajo na kvaliteto življenja otrok.Socialne razlike med otroki naj se zmanjšajo ter se zagotovijo enake možnosti za zdrav in kakovosten razvoj otrok. Smiselno je razmišljati o ustanovitvi Urada za otroke, ki bi lahko celovito zaobjel zakonodajna in vsa ostala področja, povezana z in za otroke. Ne bi bilo napačno imeti tudi samostojnega Varuha otrokovih pravic.

Pobudo za to je Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov – ZIPOM, ki deluje pri ZPMS,podalože leta 2013:…spodbujamo državo, da v primeru odklonilnega stališča do pobude posebnega in neodvisnega varuha otrokovih pravic, stori vse, da bi pri Varuhu človekovih pravic RS deloval namestnik ali namestnica varuhinje, pristojen izključno za področje otrokovih pravic, ki bi vodil samostojen oddelek za otrokove pravice, seveda z dovolj kadrovskimi in finančnimi potenciali.”

 

Članek je avtorsko zaščiten!

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.