Evropska komisija je izdala novo poročilo o carinskih kontrolah na zunanjih mejah EU za leto 2025. V njem je poudarjena potreba po še bolj učinkovitih pregledih in boljšem sodelovanju za zaščito potrošnikov in podjetij na notranjem trgu EU. Osrednja ugotovitev pa se glasi, da so evropske carinske službe zaradi naraščajočega števila artiklov s področja e-trgovine že drastično preobremenjene.
Zaplemba ponarejenih artiklov s strani FURS (foto: FURS/gov.si)
Najnovejše poročilo Evropske komisije poudarja, kako je bil v letu 2025 zaznan ogromen pritisk na carine po EU, do katerega je prišlo predvsem zaradi hitre rasti uvoza v EU na področju e-trgovine. Poročilo sicer priznava velik trud, ki ga carinski organi po EU vlagajo v svoje delo, vendar hkrati pa opozarja na velike razlike v učinkovitosti med državami članicami.
Komisija EU je ob tem pravkar ažurirala tudi svoj integrirani seznam prepovedi in omejitev. Zadnja posodobitev zagotavlja večjo jasnost za podjetja in carinske organe, saj odraža spremembe v pravnem okviru. Pravila EU o skladnosti izdelkov zagotavljajo, da blago na trgih držav članic EU izpolnjujejo vse stroge varnostne, zdravstvene, okoljske in izvedbene zahteve.
»Vendar pa veliko uvoženega blaga, vključno s izdelki, kupljenimi na spletu, ni v skladu s temi pravili, kar ustvarja tveganja za potrošnike, podjetja in okolje. Carinski organi so prva obrambna linija na zunanjih mejah EU in so zato ključni akterji pri zaustavljanju nevarnih ali neskladnih izdelkov, preden lahko pridejo v kroženje na enotnem trgu,« so pojasnili s Komisije EU in tudi s številkami poudarili, kako E-trgovina že preobremenjuje tradicionalne nadzorne sisteme.
Lani je bilo v prosti promet sproščenih približno 6 milijard artiklov, kar je trikrat več kot leta 2022, predvsem zaradi e-trgovine iz držav zunaj EU. Paketi iz e-trgovine zdaj predstavljajo več kot 97 % vseh pošiljk, ki vstopajo v EU, kar daleč presega obseg, ki ga lahko carinski in tržni nadzorni organi obravnavajo s tradicionalnimi metodami. S takšnim naraščanjem obsega artiklov pa kakovost in število pregledov upadata.
Obsežna carinska preiskava, ki jo je Komisija začela leta 2025, poudarja dejanski obseg problema. Več kot 60 % preverjenih igrač, majhne elektronike, kozmetike, osebne zaščitne opreme in prehranskih dopolnil, kupljenih prek spleta zunaj EU, ni izpolnjevalo zahtev EU glede skladnosti in varnosti izdelkov. Poleg tega poročilo ugotavlja, da se je lani ‘stopnja nadzora’ v EU znižala na 65 artiklov na milijon uvoženih artiklov.
Tudi delež blaga, ki je bilo na meji zavrnjeno zaradi neskladnosti, oz. ker je predstavljalo resno tveganje, se je prav tako znižal in sicer na manj kot 10 artiklov na milijon uvoženih artiklov. Poročilo poudarja velike razlike med državami članicami. Leta 2025 je država članica z najboljšimi rezultati zabeležila 384-krat višjo stopnjo odkrivanja kot država članica z najslabšimi rezultati.
S Komisije EU so še dodali, da so carinski organi, ki delujejo na zunanjih mejah EU, so poleg svoje tradicionalne finančne vloge pobiranja dajatev in davkov odgovorni za izvrševanje številnih pravil EU na številnih področjih politike, tako imenovanih prepovedi in omejitev (P&R). Skladnost izdelkov predstavlja pomemben del P&R in zajema zahteve EU za industrijske izdelke, na primer kozmetiko, igrače in stroje.
Carinska reforma EU, ki naj bi začela veljati že letos, prinaša precej novosti. Novi skupni carinski organ EU v francoskem Lillu bo usklajeval obvladovanje tveganj v državah članicah, osrednje podatkovno središče EU za carine pa bo postopoma nadomestilo sedanjo mozaik nacionalnih sistemov. Prihajajoči sveženj evropskega ‘Zakona o izdelkih’, vključno s horizontalnimi določbami za digitalni potni list za izdelke, bo vse postopke še dodatno poenostavil.