Ali smo naredili še en korak bližje odgovoru na eno največjih vprašanj človeštva – ali smo v vesolju sami? Astronomi so prvič uspeli potrditi atmosfero okoli kamnitega planeta, podobnega Zemlji, ki kroži v bivalnem območju svoje zvezde. Čeprav odkritje še ne pomeni, da so tam našli življenje, ga znanstveniki označujejo za pomemben mejnik pri raziskovanju svetov zunaj našega Osončja.

Umetniška upodobitev planeta LHS 1140 b, okoli katerega so astronomi prvič potrdili atmosfero. (Foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Prvi neposredni dokaz atmosfere okoli kamnitega planeta v bivalnem območju

Raziskovalci so med opazovanjem planeta LHS 1140 b, oddaljenega približno 48 svetlobnih let, zaznali značilen podpis helija v njegovi atmosferi. Meritve so opravili z infrardečim spektrografom na teleskopu Magellan Clay v Čilu, rezultate pa objavili v ugledni znanstveni reviji Science.

Gre za prvi opazovalno potrjeni primer atmosfere okoli kamnitega planeta, ki kroži v bivalnem območju svoje zvezde. To je območje, kjer bi ob ustreznih razmerah lahko obstajala tekoča voda.

Zakaj je to odkritje tako pomembno?

Med več kot šest tisoč doslej potrjenimi eksoplaneti je le majhen delež kamnitih svetov, ki krožijo v bivalnem območju svojih zvezd. Še redkejši pa so primeri, pri katerih lahko astronomi dejansko raziskujejo njihovo atmosfero.

Prav zato LHS 1140 b velja za enega najobetavnejših planetov za prihodnje raziskave. Atmosfera je namreč eden ključnih pogojev za razumevanje podnebja planeta in njegove morebitne primernosti za življenje.

Planet je večji od Zemlje, vendar ga astronomi primerjajo z njo

Čeprav je LHS 1140 b približno 5,6-krat masivnejši od Zemlje in ima skoraj 1,7-krat večji polmer, spada med kamnite planete oziroma tako imenovane superzemlje.

Astronome takšni svetovi zanimajo predvsem zato, ker bi lahko imeli trdno površje. Prejšnje raziskave nakazujejo tudi možnost, da bi planet lahko vseboval velike količine vode, vendar tega za zdaj še ni mogoče potrditi.

Atmosfera še ni dokaz življenja

Raziskovalci poudarjajo, da novo odkritje ne pomeni, da je na planetu življenje ali celo tekoča voda. Zaznani helij prihaja iz zgornjih plasti atmosfere, zato znanstveniki še ne poznajo njene celotne kemične sestave.

Za odgovor na vprašanje, ali bi lahko bil planet res primeren za življenje, bodo potrebna nova opazovanja z vesoljskim teleskopom James Webb in prihodnjimi generacijami največjih teleskopov na Zemlji.

Kot smo na Dnevnih Novicah že poročali, astronomi v zadnjem času odkrivajo vse več izjemnih eksoplanetov, med njimi tudi izredno težko zaznavni Beta Pictoris d, kar kaže, da razvoj sodobnih teleskopov odpira povsem novo poglavje raziskovanja vesolja.

Korak bližje enemu največjih odgovorov

Vsako novo odkritje nas približa odgovoru na vprašanje, ki si ga človeštvo zastavlja že stoletja – ali življenje obstaja tudi drugje v vesolju.

LHS 1140 b tega odgovora še ne ponuja. Je pa eden najobetavnejših svetov, na katerem bodo astronomi v prihodnjih letih iskali nove sledi o nastanku, razvoju in morebitni bivalnosti planetov zunaj našega Osončja.