Naslovnica Gospodarstvo Cirkus Brexit ne bo vplival na slovensko gospodarstvo

Cirkus Brexit ne bo vplival na slovensko gospodarstvo

Avtor: Spletno Uredništvo

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani pripravilo posebno študijo, v katerem so analizirali posledice za slovensko gospodarstvo glede na tri različne scenarije Brexita oz. odhoda Združenega kraljestva Velike Britanije iz EU. Kot je bilo moč pričakovati, naj bi bile negativne posledice za Slovenijo zanemarljive. 

Cirkus Brexit ne bo vplival na slovensko gospodarstvoSlovensko gospodarstvo ni tako povezano z britanskim kot gospodarstva nekaterih drugih držav EU, ki so geografsko bližje Združenemu kraljestvu  (foto: pixabay.com)

 

Študija Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter Ekonomske fakultete v Ljubljani je pokazala, da bi prišlo zaradi Brexita do zelo majhnega znižnanja bruto domačega proizvoda v Sloveniji. Skupna študija kaže, da bi se še najbolj znižal slovenski izvoz v Združeno kraljestvo, kar pa bi brez večjih težav lahko nadomestili s povečanjem izvoza v druge države. Izstop bi sicer malce zmanjšal dodano vrednost v nekaterih panogah slovenskega gospodarstva, a bi jo v nekaterih tudi povečal.

V vsakem primeru in v vsakem scenariju bi bil vpliv majhen, kot bi Brexit le zelo malo vplival tudi na zaposlenost v Sloveniji. Sicer so bili pri študijski simulaciji izstopa Združenega kraljestva iz EU na slovensko gospodarstvo predvideni trije najbolj verjetni scenariji: ‘Trdi Brexit’ (scenarij 1), ‘Odložen trdi Brexit’ (scenarij 2) ter ‘Mehki Brexit’ (scenarij 3). “Simulacija učinkov Brexita s t.i. GTAP 9 modelom potrjuje, da naj bi imel izstop ZK iz EU negativne učinke tako na ZK kot tudi na EU.

V primeru Brexita bi prišlo do manjšega padca bruto domačega proizvoda v Sloveniji, in sicer do 0,03 % v 10-letnem obdobju (oziroma do -0,003 % zmanjšanja na letni ravni v primeru trdega Brexita). To odraža predvsem nizko neposredno zunanjetrgovinsko povezanost z britanskim trgom in ugodno industrijsko strukturo. Po pričakovanjih naj bi izvoz Slovenije v ZK padel, odvisno od scenarija, v razponu med 3,7 % in 32,3 % (v primeru trdega Brexita), uvoz iz ZK pa v razponu med 3,3 % in 9,7 %.

Istočasno naj bi se povečal izvoz v ostale članice EU in tudi v druge države sveta. Po drugi strani bi nekoliko občutneje narasel uvoz iz EU, hkrati pa bi bil nekoliko občutnejši tudi padec uvoza iz tretjih držav. Skupen učinek na slovensko agregatno zunanjo trgovino pa bi bil zanemarljiv,” so ugotovili v študiji.Oba trda Brexita oz. scenarija 1 in 2 bi najbolj prizadela slovensko lesnopredelovalno industrijo (kjer bi naj prišlo do 1,1 % znižanja dodane vrednosti), poleg tega pa tudi javne storitve, gozdarstvo, kovinarsko industrijo ter pridelavo žit in poljščin.

Po drugi strani pa bi pridobile avtomobilska, kemična in mesna industrija ter usnjarstvo – razpon rasti dodane vrednosti bi bil med 0,3 % in 0,9 %. “V primeru izstopa ZK z dogovorom je potencialno ogroženih 237 delovnih mest, v primeru trdega Brexita pa do 900 delovnih mest. Zaradi strukture slovenskega gospodarstva je učinek na zaposlenost kvalificirane delovne sile višji kot pri nekvalificirani delovni sili.

Iz ankete potrošnikov izhaja, da so zelo dobro seznanjeni z Brexitom, ne pričakujejo pa vpliva na svoj materialni položaj (zaposlitev in plače). Prilagoditev se pričakuje pri spletnih nakupih; potovanja, delo in študij pa so zelo malo pomembni,” so še zapisali na MGRT.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.