Naslovnica Svet & EU Če ne rešimo težav z recikliranjem, nas bo plastika pokopala

Če ne rešimo težav z recikliranjem, nas bo plastika pokopala

Avtor: Spletno Uredništvo

Ob koncu leta so s Parlamenta EU spomnili, da v evropskih državah še vedno sežigamo večino plastičnih odpadkov, medtem ko je recikliranih manj kot tretjina. V zadnjih desetletjih se je proizvodnja plastike močno povečala. Leta 1950 smo je na svetu proizvedli 1,5 milijona ton, leta 2015 pa že kar 322 milijonov. Ker večino plastičnih izdelkov po uporabi zavržemo, se je z leti količina plastičnih odpadkovdrastično povečala. EU je že sprejela nekatere ukrepe za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov, toda potrebno bo storiti veliko, veliko več. Če ne, se bo svet nekega dne zadušil v plastiki. 

pljaštikDelež recikliranja plastične embalaže po državah Evropske skupnosti (foto: europarl.europa.eu)

 

V Evropi se največ plastičnih odpadkov porabi v sežigalnicah, kjer z njimi pridobivajo električno ali toplotno energijo, na drugem mestu pa je zakopavanje v odlagališča pod zemljo, so spročili na spletnem mestu Parlamenta EU. V povprečju v Evropi recikliramo le 30 % plastičnih odpadkov, pri čemer pa se delež reciklirane plastike med posameznimi državami močno razlikuje.

Na splošno premajhen delež reciklirane plastike v EU pomeni obenem, da je okolje pod veliko obremenitvijo. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da po statističnih podatkih kar 95 % plastične embalaže odvržemo in izgubimo že po kratkotrajni prvi uporabi. Vsako leto s proizvodnjo in sežigom plastike v ozračje spustimo kar 400 milijonov ton ogljikovega dioksida.

Kar polovico plastike, ki jo z ločenim zbiranjem odpadkov namenijo recikliranju, izvažajo v države izven EU. Razlog zato se skriva v pomanjkanju sredstev, znanja in kapacitet za spoprijemanje z velikimi količinami odpadkov na lokalni ravni. Do nedavnega smo tako veliko količino plastičnih odpadkov izvažali na Kitajsko, vendar pa so tam takšno početje prepovedali. 

Tudi sama reciklaža plastičnih odpadkov skozi čas izkazala za zapleten postopek. Največjo težavo predstavljata kakovost in cena recikliranih izdelkov v primerjavi s tistimi, ki so izdelani na novo. Tovarne izdelkov zahtevajo ogromne količine reciklirane plastike, ki dosega strogo določena merila kakovosti in homogenosti, kar je z uporabo različnih tipov plastike iz ločenega zbiranja odpadkov zahtevna naloga. 

Zaradi tega je pogosto za surovino enostavneje in ceneje uporabiti novo plastiko. Posledično tudi povpraševanje po reciklirani plastiki dosega le 6 % celotnega povpraševanja po plastiki v Evropi. Poslanci so sicer septembra letos podprli Evropsko strategijo za plastiko, ki predvideva, da naj bi bila do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za reciklažo.

Za dosego tega cilja je potrebno spremeniti način oblikovanja in proizvodnje izdelkov, ob enem pa tudi zagotoviti primerne vzpodbude za trg reciklaže. Ukrepi predvidevajo uvedbo standardov kakovosti za reciklirane plastične izdelke, vzpodbujanje certificiranja (kar povečuje stopnjo zaupanja podjetij in potrošnikov), uvedbo minimalnih deležev recikliranih materialov v določenih izdelkih in vzpodbude za države, da zmanjšajo stopnjo DDV-ja na reciklirane izdelke.

Evropski parlament je prav tako pozval Evropsko komisijo k ukrepanju proti naraščajoči količini mikroplastike in sprejel ukrepe za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov. Mikroplastika namreč nazadnje konča v morjih, tam zaide v morsko življe in potem konča tudi v človeških želodcih, ne da bi opazili. Gre torej za ‘novo’ bliko zastrupljanja vseh živih bitij na planetu.  

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.