Ena od najbolj resnih vzporednih težav, ki jih prinašajo ekstremni vročinski vali, se je v vsej svoji širini pokazala šele zadnji teden. Rečice, potoki, jezera in tudi največje reke po Sloveniji, kakor tudi po vsej EU, hitro ostajajo brez vode. Zaradi tega so pri nas že resno ogrožene rečne živali in kmetijski pridelki, najbolj črn scenarij zaradi akutnega pomanjkanja vode pa govori o energetski krizi. Trenutno namreč kaže, da za naslednja dva tedna ne bo na spregled nobene deževne fronte in zato bi se poleg nuklearke v Krškem v težavah znašle tudi nekatere slovenske hidroelektrarne.

Od treh virov voda teče le še v enem (foto: SJ)

Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) se je konec tedna oglasil zaradi nedovoljenega črpanja vode iz slovenskih vodotokov, Inšpektorji za naravo in vode pa so zaradi sušnih razmer pričeli s poostrenimi nadzori nad odvzemom vode iz vodotokov. Zanimivo – najprej navedli zavezance, ki imajo vodna dovoljenja, šele potem so omenili, da imajo prednost prijave, ki se nanašajo na morebitne nedovoljene odvzeme vode iz vodotokov.

»Zaradi dolgotrajnega obdobja brez padavin, visokih temperatur in manjšanja zalog vode v tleh se sušne razmere zaostrujejo. Vodnatost rek in vodotokov je že nižja kot je običajno za ta letni čas, nekateri manjši izviri pa so že presahnili. Kar pomeni da smo v obdobju hidrološke suše, ki se še zaostruje,« pravijo na IRSOP. V Sloveniji trenutno največ skrbi povzroča nizek vodostaj Save in sicer zaradi obratovanja nuklearne elektrarne v Krškem.  

Nuklearka bo še vsaj do srede (12. avgusta) obratovala z vsaj 80 % polne moči, potem pa bodo strokovnjaki ponovno ocenili, kaj je potrebno storiti. Do sedanjega zmanjšanja proizvodnje je namreč prišlo zaradi spoštovanja okoljevarstvenih omejitev o segrevanju Save. Zato bo ključno vprašanje, ali so popoldanske in nočne  nevihte zadnjih dni v zgornjem, alpskem toku reke v največjo slovensko reko dodale dovolj vode.

Poraja pa se tudi vprašanje, kako je s hidroelektrarnami po državi. Trenutno je po neuradnih podatkih v Sloveniji delujočih največ 20 večjih in kar do 500 malih hidroelektrarn, zato bi lahko pomanjkanje vode do konca meseca postalo še precej večji energetski problem. Kaj, če se najprej zaustavi atomska centrala v Krškem, potem pa zmanjka vode za hidroelektrarne na Savi, Dravi ali Soči?

Dolgoročne vremenske napovedi v tem trenutku za naslednja dva tedna za našo državo ne napovedujejo prav nobenih obsežnih dežnih front, ki bi lahko na hitro izboljšale razmere. Sicer bo v goratem svetu najbrž več neviht, vendar je nemogoče napovedovati, ali bodo ta neurja tudi pošteno namočila zemljo, ali pa bo dežja le za vzorec. Suša bi tako lahko ponekod po državi trajala še vse do septembra… SJ