Po poročanju televizijske mreže Fox, Združene države Amerike ne razmišljajo, da bi v Jemen poslale svojh vojakov. Vsaj zaenkrat se jim prav nikamor ne mudi.
(vir slike: riley.army.mil)
Informacijo naj bi javnosti zaupal ameriški amabasador v Jemnu Ahmed Awad bin Mubarak. V najbolj revni državi arabskega polotoka že tri leta poteka državljanska vojna med vladnimi silami predsednika Abdraba Mansurja Hadija, ki jim izdatno pomagajo oborožene sile Savdske arabije in sunitsko arabska pro-zahodna mednarodna koalicija. Na drugi strani pa so uporniški Hutiji, ki so po veroizpovedi večinoma šiiti in podpirajo nekdanjega predsednika Alija Abdulaha Saleha, pomaga pa jim le Iran.
Hutiji so precej slabše obroženi kot njihovi nasprotniki, a premorejo nekaj raket sredjega dosega in z njimi redno napadajo savdska letališča, pomebne objekte in vojaške ladje. Sicer se poslužujejo gverilskih taktik, medtem ko jih savdska koalicija bombardira z letalstvom, oklepniki in s topništvom. Hutiji zato počasi izgubljajo ozemlja, čeprav nenehno vpadajo tudi prek severne meje na savdsko ozemlje.
Pred dobrim letom je razmejtvena črta med stranema potekala skoraj natako po nekdanji meji med Severnim in Južnim Jemnom, kar je za poznavalec zgodovine te pokraijne zgovoren podatek. Kot, da nova državljanska vojna ni že sama po sebi dovolj veliko zlo, saj največje žrtve vsakega podobnega spopada spet trpijo civilisti, pa približno petino ozemlja Jemna še danes nadzorujejo ‘uvoženi’ skrajni islamisti Al Kaide.
A to za nesrečno državo še ni vse, saj je zaradi vsesplošnih spopadov izbruhnila tudi epidemija kolere. Zdravniška pomoč prihaja po kapljicah, sploh na ozemlja, ki jih nadzorujejo uporniki.
Američani so v zadnjih mesecih že izpeljali nekaj vojaških akcij komandosov na jemensko ozemlje, prav tako naj bi nekajkrat uporabili tudi letalstvo. Navzklic prošnjam Savdijcem, ki kljub premoči v tehniki redno doživaljajo lokalne poraze, pa se Trumpu zagotovo ne mudi vplesti svoje vojske v novo vojno ‘bogu za hrbtom’.
Sicer pa skozi Adenska vrata in ob obalah Jemna poteka ena globalno najbolj pomembnih morskih poti. Ladijski promet med Arabijo (nafta) in Azijo (kitajsko blago) na eni, ter Sredozemljem in oziroma Evropo na drugi strani je trenutno še neoviran, a bi vsako stopnjevanje konflikta lahko imelo negativne posledice za vso svetovno ekonomijo.