Potovanje z vlakom se pogosto začne že dolgo pred vstopom v vagon – na postaji. Nova primerjava 60 najbolj prometnih železniških postaj v Evropi razkriva velike razlike v tem, kaj tam čaka potnike. Na vrhu je znova Švica, med najboljšimi je močno zastopana Francija, precej bolj presenetljivo pa je dogajanje v Nemčiji.
Sodobni vlak na veliki evropski železniški postaji. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Zürich je znova postavil merilo
Glavna železniška postaja v Zürichu je zmagovalka letošnjega European Railway Station Index. Po podatkih Consumer Choice Center, ki pripravlja primerjavo, je Zürich Hbf zbral 101 točko. Tik za njim je Paris Gare du Nord s 100,5 točke, tretji Amsterdam Centraal z 98,5, četrto mesto pa je pripadlo postaji Wrocław Główny.
Pri lestvici ne gre zgolj za videz ali velikost postaj. V končno oceno so vključeni različni deli potniške izkušnje, med drugim čakalni časi in zamude, železniške povezave, možnosti nakupa vozovnic, dostopnost, storitve na postajah in brezplačni Wi-Fi.
Švica ima pri tem močan adut. Podatki, navedeni ob indeksu, kažejo 94,1-odstotno nacionalno točnost vlakov, pri Zürichu pa je delež zamujenih vlakov približno štiriodstoten. Visoko je tudi Bern Hbf, ki si s pariško Gare Montparnasse deli peto mesto.
Pariz ima med najboljšo deseterico kar tri postaje
Francoska prestolnica se na vrhu ne pojavi samo enkrat. Poleg drugouvrščene Gare du Nord in Gare Montparnasse na petem mestu je med deseterico še Gare Saint-Lazare, ki je zasedla sedmo mesto.
Med najboljšimi so se znašle tudi britanske in poljske postaje. London Bridge je osmi, Kraków Główny in London St. Pancras International pa si delita deveto mesto. Posebej zanimiva je Poljska: Wrocław je tik pod stopničkami, Kraków pa se je po podatkih Euronewsa letos na lestvico uvrstil na novo in takoj pristal med najboljšo deseterico.
Nemčija je doživela hladen tuš
Nemčijo pogosto povezujemo z gosto železniško mrežo in učinkovitim javnim prevozom, letošnji rezultati pa tega slovesa ne potrjujejo. Med 30 postajami v spodnji polovici lestvice je kar 15 nemških.
Razlika je posebej opazna pri zamudah in čakanju. Euronews ob rezultatih navaja, da je evropsko povprečje zamujenih vlakov 29 odstotkov, pri nemških postajah pa 49,4 odstotka. Povprečni čakalni čas v celotnem indeksu znaša 8,06 minute, pri nemških postajah pa 14,74 minute.
Te številke niso povsem osamljen pojav. Consumer Choice Center ob letošnji lestvici opozarja tudi na infrastrukturne težave nemškega železniškega sistema in navaja, da je pravočasno prispelo približno 60 odstotkov vlakov ICE na dolgih razdaljah.
In kje je Slovenija?
Slovenskih železniških postaj med 60 postajami, vključenimi v letošnji indeks, ni. Iz teh rezultatov zato ni mogoče sklepati, ali bi se Ljubljana, Maribor ali katera druga slovenska postaja uvrstila visoko ali nizko.
To pa ne pomeni, da slovenske železnice za popotnike nimajo zanimivih zgodb. Na Dnevnih Novicah smo nedavno predstavili jesensko povezavo med Slovenijo in Italijo, pri kateri je lahko že potovanje z vlakom del samega doživetja.
Rezultate je treba brati z nekaj previdnosti
European Railway Station Index ni uradna lestvica Evropske unije, temveč primerjalni indeks organizacije Consumer Choice Center. Pri pripravi združuje različne podatke v skupno oceno, nacionalni podatki pa lahko izvirajo iz različnih sistemov in obdobij.
Nekaj mest razlike med posameznimi postajami zato ni smiselno razumeti kot dokončno sodbo o kakovosti celotnega železniškega sistema neke države. Rezultati predvsem pokažejo, kako se lahko potniška izkušnja razlikuje glede na točnost, čakanje, povezljivost, dostopnost in ponudbo na postaji.
Včasih o potovanju ne odloča samo vlak, na katerega sedemo. Veliko o kakovosti železniške izkušnje pove že kraj, kjer nanj čakamo.