Bruce McArthur je v Torontu nastopal kot Božiček, pozneje pa priznal osem umorov. V Kaliforniji so dan po božiču leta 1972 našli zadavljeno Lois Petrie. Njeno smrt so preiskovalci razjasnili šele po treh desetletjih – s pomočjo DNK na skodelici kave.

Za praznično podobo se je skrival morilec osmih moških

Bruce McArthur je več božičnih sezon nastopal kot Božiček v nakupovalnem središču Agincourt Mall v Torontu. Preostanek leta se je preživljal z vrtnarskim delom na zasebnih posestih. Uprava nakupovalnega središča je za Global News potrdila, da so ga najemali prek zunanjega izvajalca in da v času njegovega dela niso prejeli prijav o incidentih.

Ko so policisti januarja 2018 prijeli McArthurja, še niso preiskovali osmih dokazanih umorov. Sprva so ga obtožili smrti Andrewa Kinsmana in Selima Esena, dveh pogrešanih moških iz Toronta. Nato so sledili preiskavi nepremičnin, kjer je živel ali opravljal vrtnarska dela. Na eni od njih so odkrili posmrtne ostanke nekaterih žrtev, nova odkritja pa so preiskovalce vodila do izginotij, ki so segala več let v preteklost.

Osem žrtev, več let izginotij in priznanje krivde

Umori so segali v obdobje od leta 2010 do 2017. Med žrtvami so bili Selim Esen, Andrew Kinsman, Majeed Kayhan, Soroush Mahmudi, Dean Lisowick, Kirushna Kumar Kanagaratnam, Skandaraj Navaratnam in Abdulbasir Faizi. Več jih je bilo povezanih s torontsko četrtjo Church-Wellesley, ki je središče tamkajšnje skupnosti LGBTQ. Svojci in znanci so se leta spraševali, kaj se jim je zgodilo, izginotja pa so med prebivalci sprožila strah in nezaupanje.

McArthur je 29. januarja 2019 pred sodiščem priznal krivdo za osem umorov prve stopnje, je poročal Reuters. Pozneje je bil obsojen na dosmrtni zapor brez možnosti pogojnega izpusta prvih 25 let. Njegovo priznanje je potrdilo razsežnost zločinov, ni pa odpravilo vprašanj, zakaj je trajalo toliko časa, da so preiskovalci povezali izginotja. Del torontske skupnosti LGBTQ je opozarjal na odnos policije do prijav in na dolgotrajno iskanje pogrešanih moških.

Ni dokazov, da bi McArthur moril v prazničnem kostumu ali žrtve izbiral zaradi božiča. Tudi v zgodbah o najbolj razvpitih serijskih morilcih se pogosto izkaže, da je bila javna podoba storilca daleč od resnice. V Kaliforniji je imel božični vzdevek drugačen izvor: datum, ko so našli umorjeno žensko.

Kalifornija: žrtev so našli dan po božiču

Šestindvajsetega decembra 1972 so v San Pedru na območju Los Angelesa našli zadavljeno Lois Petrie. Njen umor je ostal nerešen več desetletij. Preiskovalci so pozneje sumili, da bi lahko bil z njim in nekaterimi drugimi nasilnimi smrtmi žensk povezan nekdanji taksist Adolph Theodore Laudenberg. Zaradi datuma, ko so našli prvo žrtev, se je primera oprijel angleški vzdevek »Santa Strangler« oziroma »božični davitelj«.

Ko so Laudenberga vzeli pod drobnogled, je bil že starejši moški z belo brado. Toda ne videz ne podobnosti med starimi primeri niso mogli nadomestiti materialnega dokaza. Ta je bil ključnega pomena, ker je od umora Petrie minilo že trideset let, prvotna policijska preiskava pa ni pripeljala do storilca.

V pozabljenem arhivu so našli dokaz, ki je prestal desetletja

Leta 2002 sta detektiva Richard Bengston in Vivian Flores v kleti urada mrliškega oglednika okrožja Los Angeles iskala dokaze iz več desetletij starih primerov. Policijske evidence jima niso ponudile dovolj uporabnega gradiva. V arhivu pa se je uslužbenka spomnila zaprašene zelene omare. Ko jo je odprla, sta detektiva zagledala množico bioloških preparatov iz sedemdesetih let, ki sploh niso bili vneseni v sodobno evidenco. Med njimi je bil tudi vzorec iz obdukcije Lois Petrie.

Ohranjeni vzorci so bili zbrani še v času, ko današnjih genetskih analiz niso poznali. Leta 2003 so preiskovalci pridobili Laudenbergovo slino s skodelice kave. Analiza je pokazala ujemanje z biološkim vzorcem, ohranjenim iz primera Petrie. Kot je opisal Los Angeles Times, sta bila vzorca iz dveh drugih preiskovanih primerov preveč poškodovana za zanesljivo primerjavo. Zato je bilo mogoče po sodni poti razrešiti njen umor, ne pa samodejno tudi preostalih sumljivih smrti.

Leta 2006 je bil Laudenberg spoznan za krivega umora Lois Petrie, leta 2007 pa je bil obsojen na dosmrtni zapor. Policisti so ga preiskovali tudi zaradi drugih smrti žensk, vendar zanje ni bil obsojen. Prav zaradi te razlike med sumom in sodnim dokazom ga ni dopustno predstavljati kot storilca vseh umorov, ki so mu jih pripisovali.

Odgovor, ki je desetletja čakal v zeleni omari

McArthurjevo priznanje je v Torontu odprlo nova vprašanja o izginotjih, ki jih policisti dolga leta niso povezali. V Kaliforniji pa se je preiskava premaknila šele, ko sta detektiva odkrila stare biološke vzorce, shranjene zunaj sodobne evidence. Zelena omara v arhivu ni skrivala novega priznanja ali neznane priče. Skrivala je sled, ki je leta 1972 še niso znali genetsko analizirati. Tri desetletja pozneje je prav ta vzorec pomagal dokazati, kdo je ubil Lois Petrie.

Za praznično podobo in srhljivim vzdevkom sta se skrivali resnični kriminalni zgodbi, ki sta družine žrtev zaznamovali za vedno. Čeprav so preiskovalci do odgovorov prišli šele po letih oziroma desetletjih, sta primera pokazala, da lahko tudi dolgo pozabljeni dokazi razkrijejo resnico.