Ameriška igralka Barbara Barrie, oskarjeva nominiranka iz filma Breaking Away, je v sredo, 28. oktobra, umrla pri 95 letih. Po diagnozi neozdravljivega raka se je odločila za medicinsko pomoč pri umiranju, so potrdili njeni predstavniki. V New Yorku, kjer je živela, je zakon, ki omogoča takšno odločitev, začel veljati šele avgusta letos.
Spomin na ameriško igralko Barbaro Barrie (1931–2026), oskarjevo nominiranko, ki je umrla pri 95 letih. (slika: Dnevne Novice / spominska AI-ilustracija)
Hči razkrila neozdravljivega raka, agent potrdil medicinsko pomoč pri umiranju
Barbara Barrie je umrla na svojem domu na Manhattnu, novico o njeni smrti pa so 28. oktobra potrdili njeni predstavniki. Hči Jane Harnick je ameriškim medijem pojasnila, da je mati bolehala za neozdravljivim rakom. Kot je poročal Los Angeles Times, je igralka podpirala pravico neozdravljivo bolnih ljudi, da ob izpolnjevanju zakonskih pogojev sami odločajo o koncu življenja. Njena smrt je pritegnila pozornost tudi zaradi okoliščin, ki jih je zakonodaja zvezne države New York dovolila šele pred nekaj meseci.
Njen agent Gary Gersh je za USA Today potrdil, da je bila smrt medicinsko podprta v skladu z newyorškim zakonom o medicinski pomoči pri umiranju. Po njegovih besedah je bila Barrie zagovornica takšne pravice. Družina ni razkrila, za katero vrsto raka je zbolela pred smrtjo, prav tako ni javno opisala njenih zadnjih ur. Podrobnosti o zdravstvenem stanju in poteku postopka tako ostajajo zasebne, potrjeno pa je, da je bila njena odločitev izvedena v okviru veljavne zakonodaje.
New York je zakon uvedel šele avgusta: Kaj dovoljuje in komu?
Zakon Medical Aid in Dying je v ameriški zvezni državi New York začel veljati 5. avgusta 2026, manj kot tri mesece pred smrtjo Barbare Barrie. Guvernerka Kathy Hochul ga je podpisala 6. februarja, po večletnih razpravah o pravicah bolnikov ob koncu življenja. Po uradnih pojasnilih ministrstva za zdravje zvezne države New York lahko za takšno pomoč zaprosijo polnoletni prebivalci z neozdravljivo boleznijo, pri katerih zdravniki ocenijo, da jim je ostalo največ šest mesecev življenja. Bolnik mora biti sposoben razumeti posledice svoje odločitve, njegova prošnja pa mora biti prostovoljna in informirana.
Newyorška ureditev vključuje več varovalk. Bolnik mora podati ustno zahtevo, ki se zvočno ali slikovno posname, in pisno prošnjo, podpisano ob navzočnosti dveh prič. Zdravstveno stanje ter sposobnost odločanja preverita dva zdravnika, obvezna pa je tudi ocena psihologa ali psihiatra. Zakon praviloma predvideva petdnevni presledek med izdajo recepta in prevzemom zdravila, razen kadar zdravnik presodi, da bolnik tega obdobja verjetno ne bo preživel. Zdravniki morajo predstaviti tudi druge možnosti oskrbe, vključno s paliativno in hospic oskrbo. Bistvena razlika od evtanazije je, da mora bolnik predpisano zdravilo vzeti sam, ne sme pa mu ga neposredno aplicirati druga oseba. Kakšni so bili posamezni koraki postopka v primeru Barbare Barrie, njeni predstavniki niso pojasnili.
Z rakom se je spopadla že leta 1994, zadnja diagnoza ostaja nepojasnjena
Barbara Barrie se je s hudo boleznijo srečala že več kot tri desetletja pred smrtjo. Leta 1994 so ji diagnosticirali raka danke, izkušnja zdravljenja pa je pomembno vplivala na njeno življenje zunaj igralskega poklica. O operaciji, okrevanju in spremembah vsakdanjega življenja je odkrito pisala v knjigah Second Act in Don’t Die of Embarrassment: Life After Colostomy and Other Adventures. Obravnavala je tudi zadrego in družbeno stigmo, ki lahko spremljata bolnike po zahtevnih operativnih posegih. S svojim javnim nastopanjem je želela spodbuditi zgodnejše odkrivanje raka debelega črevesa in danke ter bolj odprt pogovor o posledicah zdravljenja.
Leta 2014 je javno razkrila še idiopatsko pljučno fibrozo, kronično bolezen, pri kateri brazgotinjenje pljučnega tkiva postopoma otežuje dihanje. Kljub resnosti diagnoze je ostala dejavna in govorila o pomenu kakovostnega življenja tudi ob negotovi zdravstveni prihodnosti. Za zdaj ni potrjeno, ali je bila neozdravljiva rakava bolezen, navedena ob njeni smrti, povezana z rakom iz leta 1994, zato obeh diagnoz ni mogoče enačiti. Na Dnevnih Novicah smo marca poročali tudi o smrti igralke Jennifer Runyon po boju z rakom, vendar so bile okoliščine obeh slovesov različne.
Breaking Away: Vloga, ki ji je prinesla nominacijo za oskarja
Med številnimi filmskimi vlogami je Barbara Barrie največ pozornosti pritegnila z nastopom v filmu Breaking Away iz leta 1979. V drami režiserja Petra Yatesa je upodobila Evelyn Stohler, mater mladega Dava, ki sanja o uspehu v kolesarstvu in išče svojo pot med družinskimi pričakovanji ter željo po drugačnem življenju. Film je pripovedoval zgodbo o odraščanju, prijateljstvu in razrednih razlikah v ameriškem mestu Bloomington. Barrie je s svojo igro ustvarila prepričljiv družinski lik, v katerem sta se prepletala materinska skrb in razumevanje sinovih odločitev. Za nastop je prejela nominacijo za oskarja za najboljšo stransko igralko na podelitvi leta 1980.
Oskarja ni osvojila, vendar je film postal ena najpomembnejših prelomnic njene kariere. Ko so zgodbo pozneje priredili za televizijo, je znova zaigrala Evelyn Stohler in prejela nominacijo za emmyja. Za to televizijsko nagrado je bila nominirana skupno trikrat, poleg Breaking Away še za nastopa v serijah Law & Order in Law & Order: Special Victims Unit. Čeprav je pogosto igrala matere in druge družinske člane, je njen uspeh temeljil na sposobnosti, da je tudi stranskim likom dala izrazit značaj in jih naredila pomembne za zgodbo.
Pred oskarjevsko nominacijo je osvojila prestižno nagrado v Cannesu
Pomemben mednarodni uspeh je dosegla že leta 1964, ko je za glavno vlogo v filmu One Potato, Two Potato prejela nagrado za najboljšo igralko na filmskem festivalu v Cannesu. Drama režiserja Larryja Peercea je obravnavala medrasno zakonsko zvezo v Združenih državah, kjer takšne poroke takrat še niso bile dovoljene v vseh zveznih državah. Barrie je igrala belo žensko, ki se po ločitvi poroči s temnopoltim moškim in se znajde sredi družinskega ter pravnega spora. Film je nastal v obdobju, ko so bila vprašanja rasne segregacije in državljanskih pravic v središču ameriškega družbenega dogajanja, njena igra pa je požela mednarodno priznanje.
Rodila se je 23. maja 1931 v Chicagu kot Barbara Ann Berman, del otroštva pa je preživela v Teksasu. Po študiju dramske igre se je preselila v New York, kjer je leta 1955 debitirala na Broadwayu. Gledališču je ostala zvesta tudi po uspehu na filmskem platnu. V izvirni postavitvi muzikala Company Stephena Sondheima je upodobila Sarah in prejela nominacijo za gledališko nagrado tony. Nastopala je tudi v predstavah California Suite, Torch Song Trilogy in Significant Other, v kateri je leta 2017, pri 85 letih, še vedno stopala na broadwayski oder.
Od Barneyja Millerja do Suddenly Susan: Kariera, dolga šest desetletij
Na televiziji se je uveljavila kot Elizabeth, žena policijskega kapetana Barneyja Millerja, ki ga je v istoimenski komični seriji igral Hal Linden. V devetdesetih letih je postala znana novi generaciji gledalcev z vlogo babice glavne junakinje v seriji Suddenly Susan, v kateri je nastopala ob Brooke Shields. Filmsko občinstvo se je spominja tudi iz komedije Private Benjamin z Goldie Hawn, mlajši gledalci pa so njen glas lahko slišali v Disneyjevem animiranem filmu Hercules, kjer je posodila glas Alkmeni. Vloge so ji omogočile prehajanje med komedijo, dramo in družinsko televizijsko produkcijo, pri čemer je tudi v poznejših letih ohranjala igralsko dejavnost.
Poleg dela pred kamerami je pisala knjige za mlajše bralce, med drugim Adam Zigzag in Lone Star. Leta 1964 se je poročila z igralcem in gledališkim producentom Jayem Harnickom, s katerim je ostala do njegove smrti leta 2007. Za seboj je pustila hčer Jane, sina Aarona in tri vnukinje. Njeno ime je bilo povezano z nekaterimi pomembnimi obdobji ameriškega gledališča, filma in televizije, priznanja iz Cannesa ter nominacije za oskarja, emmyja in tonyja pa pričajo o širini ustvarjalnega dela.
Barbara Barrie je za seboj pustila vloge, ki so segale od priljubljenih televizijskih komedij do družbeno občutljivih filmskih dram. Njena zadnja odločitev je pritegnila pozornost javnosti, njeno mesto v ameriški igralski zgodovini pa so oblikovala desetletja dela na odru in pred kamerami.