Če ni kakšnega izrednega dogodka, vlade običajno ob nedeljah ne delajo, sploh ne tiste v krščanskih državah. Včeraj pa je v Sloveniji prišlo do zelo pomembne izjeme, saj je Vlada RS sprejela kar 2 proračuna – za leti 2027 in 2028.
V današnjih časih je vsak cent lahko pomemben (foto: pxhere.com)
Vlada Republike Slovenije je včeraj, v nedeljo, na svoji 14. redni seji potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2027, predlog državnega proračuna za leto 2028 ter vse spremljajoče dokumente. V sprejetih tekstih je zapisan primarni cilj, da bo proračunski primanjkljaj Republike Slovenije v naslednjih dveh letih ostal pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP).
Ostali pomembni cilji obeh proračunov so zagotavljanje stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financ, spoštovanje fiskalnih pravil EU, postopno zniževanje dolg, učinkovita podpora črpanju evropskih sredstev, razvoj in blaginja Slovenije, pospešitvi gospodarske rasti, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacija, debirokratizaciji ter krepitev varnosti in obrambe.
»Za leto 2027 so prihodki načrtovani v višini 17 milijard evrov, kar je 6,7 % več kot v lani sprejetem proračunu za prihodnje leto. Odhodki lahko dosežejo 19,4 milijarde evrov oz. 6,9 % kot v sprejetem proračunu za leto 2027, proračunski primanjkljaj pa 2,3 milijarde evrov oz. 2,9 % BDP. Za leto 2028 so prihodki načrtovani v višini 17,7 milijarde evrov (3,8 % več kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2027), odhodki pa v višini 19,4 milijarde evrov.
Primanjkljaj lahko leta 2028 doseže 1,7 milijarde evrov oziroma dva odstotka BDP,« so med drugim pojasnili z Ministrstva za finance. Pomembno je tudi, da Vlada RS ne uvaja novih davkov, in da je v obeh proračunih predvideno tudi dovolj sredstev za investicije, kar naj bi še dodatno podprlo gospodarsko rast Republike Slovenije.
O tem, kako zelo pomembno je bilo nedeljsko vladno zasedanje, pa lepo pričajo tudi objave na uradnem spletnem mestu državne uprave (gov.si). Tam so namreč že včeraj o sprejetju proračunov za naslednji dve leti poročali kar tri različni državni organi.