Več kot stoletje po enem najslavnejših arheoloških odkritij se zgodba Tutankamonove grobnice morda še ni končala. Nove geofizikalne meritve so pokazale nenavadne strukture, zaradi katerih strokovnjaki znova preverjajo, ali ob znanih prostorih obstaja še kaj, česar arheologi doslej niso videli.

Tutankamonova grobnica več kot stoletje po odkritju še vedno skriva vprašanja, na katera arheologi iščejo odgovore. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Skrivnost, ki še nima odgovora

Ko je Howard Carter leta 1922 v egiptovski Dolini kraljev odkril Tutankamonovo grobnico, je sledilo eno največjih arheoloških razkritij 20. stoletja. Za vrati so se skrivali predmeti, ki so tam ležali več kot tri tisočletja. Danes, več kot sto let pozneje, se vprašanje ne vrti več okoli tega, kaj so našli takrat, temveč ali so našli vse.

V središču nove raziskave je grobnica KV62. Namesto izkopavanja je ekipa uporabila neinvazivne geofizikalne metode, med njimi radar in mikrogravimetrijo. Slednjo so pri raziskovanju tega območja Tutankamonove grobnice uporabili prvič, poroča Nature.

Instrumenti niso razkrili skrite sobe, so pa zaznali značilnosti, ki jih ni mogoče preprosto prezreti. Prav zato želijo strokovnjaki ugotoviti, kaj jih povzroča.

Več kot 1.200 meritev okoli slavne grobnice

Mikrogravimetrija temelji na zelo majhnih razlikah v gravitacijskem polju. Trdna kamnina, nasuti material in prazen prostor imajo različno gostoto, dovolj občutljiva oprema pa lahko te razlike zazna tudi tam, kjer jih s prostim očesom ni mogoče videti.

Na približno 35 kvadratnih metrih nad grobnico in v njeni neposredni okolici je ekipa opravila več kot 1.200 meritev. Pokazala so območja z manjšo gostoto, pa tudi nekatere presenetljivo pravilne oblike. Del zaznanih značilnosti poteka vzporedno s severno steno Tutankamonove pogrebne komore, navaja Nature.

Največ zanimanja je vzbudila tako imenovana »anomalija 7«. Na območju manjše gostote se pojavlja približno kvadratna struktura večje gostote.

Razlag je več. Ena dopušča možnost prostora, v katerem je material ali celo predmeti, vendar geofizikalni instrumenti skozi skalo ne ustvarijo fotografije. Zabeležijo fizikalne razlike, njihov pomen pa je treba šele razvozlati.

To je tudi razlog, da ekipa govori o možnih strukturah in ne o odkritju nove komore.

Sodobne metode vse pogosteje odpirajo nova vprašanja tudi na že dolgo raziskovanih najdiščih. Drugod po svetu arheologi še danes odkrivajo presenetljive sledi starodavnih civilizacij, čeprav se je včasih zdelo, da so nekateri kraji svojo zgodbo že razkrili.

Radar nakazuje približno dva metra širok prehod

Še en del sestavljanke prihaja iz radarskih podatkov. Raziskovalci so meritve iz notranjosti grobnice primerjali s starejšimi geofizikalnimi rezultati in dobili sled, ki je pritegnila njihovo pozornost.

George Ballard, ki sodeluje pri raziskavi, meni, da bi zaznana struktura lahko ustrezala približno dva metra širokemu prehodu. Vodil naj bi stran od pogrebne komore, vendar ne bi bil prazen – gosto naj bi ga zapolnjeval material, poroča Nature.

To je pomembna podrobnost. Veliko prazno komoro je z radarjem mogoče iskati drugače kot hodnik, napolnjen s kamnom ali nasutjem. Prav zapolnjenost bi bila lahko eden od razlogov, da prejšnje raziskave niso dale jasnega odgovora.

In teh je bilo že več.

V zadnjem desetletju so različne ekipe v Tutankamonovi grobnici opravile več radarskih raziskav, njihovi rezultati pa si niso vedno pritrjevali. Nekatere so pokazale značilnosti, ki so jih razlagali kot možne dodatne prostore, druge za skrite komore ob znanem delu grobnice niso našle prepričljivih dokazov.

Nova analiza zato ne rešuje stare uganke. Daje pa ji nove podatke.

Zakaj je Tutankamonova grobnica tako nenavadna?

Tutankamon je v 14. stoletju pred našim štetjem postal faraon še kot otrok in na prestolu preživel približno devet let. Umrl je mlad, star okoli 19 let. Njegovo ime danes pozna ves svet predvsem zaradi tega, kar se je zgodilo več kot tri tisočletja pozneje.

Carter je leta 1922 naletel na grobnico, ki je bila v primerjavi z večino drugih kraljevih grobnic v Dolini kraljev izjemno dobro ohranjena. V njej so odkrili približno 5.000 predmetov – od nakita in pohištva do vozov, orožja, oblačil in predmetov, namenjenih posmrtnemu življenju. Najbolj prepoznaven simbol najdbe je postala Tutankamonova zlata pogrebna maska.

Toda za faraonov grob je KV62 nenavadno majhna.

Ena od razlag je povezana prav z njegovo zgodnjo smrtjo. Ker je Tutankamon umrl nepričakovano, naj bi bilo za pripravo kraljevega pokopa malo časa. Med egiptologi zato že dolgo obstaja možnost, da prostor prvotno sploh ni bil načrtovan zanj.

Nenavadna velikost in razporeditev prostorov sta pozneje spodbudili še drznejše vprašanje: ali danes poznamo samo del nekdanjega pogrebnega kompleksa?

V ozadju tudi velika skrivnost Nefretete

To vprašanje je leta 2015 dobilo novo razsežnost. Britanski egiptolog Nicholas Reeves je po preučevanju severne stene pogrebne komore in drugih značilnosti predstavil hipotezo, da bi se za njo lahko nadaljevali dodatni prostori.

Z njimi je povezal Nefretete, eno najslavnejših osebnosti starega Egipta.

Po Reevesovi razlagi bi bil večji pogrebni kompleks lahko prvotno povezan z Nefretete. Po Tutankamonovi nenadni smrti naj bi del prostora prilagodili njegovemu pokopu, preostanek pa zapustili oziroma zaprli.

Hipoteza je sprožila svetovno zanimanje in vrsto raziskav, vendar ni bila potrjena.

Najnovejši rezultati tega ne spreminjajo. Ne dokazujejo, da se za Tutankamonovimi stenami nahaja Nefretetina grobnica. Prav tako še ni potrjeno, da zaznane značilnosti predstavljajo umetno izdelane komore.

Neodvisni strokovnjaki, s katerimi je govoril Nature, zato ostajajo previdni. Meritve so zanimive, vendar same po sebi še ne dajejo dokončnega odgovora.

Odgovor bi lahko prinesle miniaturne kamere

Geofizika lahko pokaže, kje iskati. Za odgovor, kaj je dejansko na drugi strani, pa bi raziskovalci radi uporabili precej bolj neposredno metodo.

Načrtujejo majhno odprtino, skozi katero bi poslali miniaturne naprave s kamerami. Ker gre za eno najdragocenejših arheoloških najdišč na svetu, je za takšen poseg potrebno soglasje egiptovskega Vrhovnega sveta za starine.

Če bo dovoljenje izdano, bi se naslednja faza raziskovanja lahko začela že novembra, je za Nature povedal Ballard.

Takrat bi se uganka lahko precej hitro razpletla. Zaznane značilnosti imajo morda geološki izvor ali pa so povezane z gradnjo grobnice. Lahko gre za zasut prehod. Odprta ostaja tudi možnost, da se za znanimi stenami nadaljuje prostor, v katerega sodobni arheologi še niso pogledali.

Več kot stoletje po Carterjevem odkritju je zato pri Tutankamonovi grobnici znova aktualno vprašanje, za katero bi se zdelo, da bi moralo biti že zdavnaj odgovorjeno: ali res poznamo vse njene prostore?