Astronomi so pri planetu Beta Pictoris b zaznali ponavljajoče se radijske izbruhe. Signal jim ni razkril le dogajanja okoli oddaljenega sveta, temveč jim je omogočil tudi oceno njegovega magnetnega polja.
Umetniški prikaz eksoplaneta Beta Pictoris b in njegove magnetne aktivnosti. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Radijski teleskop je ujel nekaj, česar pri eksoplanetu še niso zaznali
Približno 63 svetlobnih let od Zemlje okoli mlade zvezde Beta Pictoris kroži ogromen plinasti planet. Beta Pictoris b astronomi poznajo že vrsto let, tokrat pa so ga opazovali na povsem drugačen način.
Kevin N. Ortiz Ceballos, Edo Berger in Yvette Cendes v novi raziskavi poročajo o zaznavi hitrih in ponavljajočih se radijskih izbruhov. Avtorji signal pripisujejo avroralnemu radijskemu sevanju planeta in navajajo, da gre za prvo takšno neposredno zaznavo, jasno povezano z eksoplanetom.
Raziskava je bila objavljena kot znanstveni preprint in še ni prestala strokovnega recenzentskega postopka. Ugotovitve je zato treba obravnavati kot nov rezultat, ki ga bodo morale potrditi nadaljnje raziskave.
MeerKAT je zaznal ponavljajoče se izbruhe
Opazovanja so opravili z radijskim interferometrom MeerKAT v Južni Afriki. Poleg trajnejšega radijskega sevanja so v podatkih našli hitre izbruhe, ki so bili močno krožno polarizirani.
Zaznali so jih pri frekvencah med 0,85 in 3,5 gigaherca. Lastnosti signala raziskovalci razlagajo s fizikalnim procesom, povezanim z avroralnim radijskim sevanjem in magnetnim poljem planeta.
Beta Pictoris je medtem postal še zanimivejši planetarni sistem. Astronomi so v njem že poznali planeta b in c, letos pa se jima je pridružil Beta Pictoris d. Prav v istem sistemu so astronomi letos odkrili še en izjemen planet, ki je približno stokrat šibkejši od Beta Pictoris b. Evropski južni observatorij navaja, da ima približno 2,4-kratno maso Jupitra.
Iz signala so ocenili magnetno polje
Najvišja frekvenca zaznanega sevanja je astronomom omogočila še nekaj, kar je pri tako oddaljenem svetu izredno težko doseči.
Po izračunih avtorjev mora magnetno polje Beta Pictoris b na območju nastanka radijskega sevanja dosegati najmanj približno 1,25 kilogaussa. Raziskovalci zato poročajo tudi o prvi neposredni določitvi jakosti magnetnega polja eksoplaneta.
Takšne meritve lahko astronomom pomagajo razumeti notranjost oddaljenih planetov in njihovo interakcijo z okolico. Magnetno polje namreč vpliva na gibanje nabitih delcev okoli planeta in njegovo povezavo z zvezdnim vetrom.
Isti planet so iskali že prej – takrat brez uspeha
Beta Pictoris b ni prvič pristal pod drobnogledom radijskih teleskopov.
Leta 2023 so ga astronomi opazovali z nadgrajenim teleskopom uGMRT in pri frekvencah med 250 in 500 megaherci iskali morebitno avroralno radijsko sevanje. Signala takrat niso našli.
MeerKAT je zdaj opazoval pri višjih frekvencah in raziskovalcem ponudil povsem drugačen rezultat. Če ga bodo potrdila tudi prihodnja opazovanja, bi lahko radijski teleskopi astronomom odprli še eno pot do podatkov o planetih, ki krožijo daleč zunaj našega Osončja.