Ko je leta 2022 izbruhnil podmorski vulkan Hunga pri Tongi, je sprožil katastrofalen cunami. Nova raziskava zdaj razkriva, kaj se je med izbruhom dogajalo pod morsko gladino: dno kaldere se je poglobilo za približno 700 metrov, njen hiter kolaps pa je verjetno še povečal moč cunamija.
Podmorski vulkan Hunga se je med silovitim izbruhom dramatično preoblikoval, dno njegove kaldere pa se je poglobilo za približno 700 metrov. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Pod morjem se je vulkan dramatično spremenil
Izbruh Hunga Tonga–Hunga Ha’apai 15. januarja 2022 je bil tako silovit, da so atmosferski tlačni valovi večkrat obkrožili Zemljo. Sledili so uničujoči podvodni tokovi in cunami, medtem ko je eden ključnih delov katastrofe ostal skrit pod morsko gladino.
Zdaj so znanstveniki dogajanje rekonstruirali s primerjavo visokoločljivostnih meritev morskega dna pred izbruhom in po njem. Raziskava, objavljena v reviji Nature Geoscience, kaže, da je bilo dno kaldere pred katastrofo približno 150 metrov pod morsko gladino, nato pa je segalo do globine okoli 850 metrov. Tudi njen premer se je povečal, s približno 4,5 na 4,8 kilometra.
Še bolj nazorno o razsežnostih dogodka govori količina materiala, ki se je med izbruhom premaknila.
Kot bi premaknili 1.500 Velikih piramid
Skupno je bilo premaknjenih približno 8,9 kubičnega kilometra materiala. National Oceanography Centre to količino za lažjo predstavo primerja s prostornino približno 1.500 Velikih piramid v Gizi.
Od tega raziskovalci okoli 6,85 kubičnega kilometra pripisujejo sesedanju kaldere, preostanek pa predvsem eroziji zaradi gostih tokov vulkanskega materiala. Količina magme, povezana z dogodkom, je bila ob tem manjša od 30 odstotkov ocenjenega magmatskega rezervoarja.
To je pomemben del zgodbe o Hungi. Za tako silovit dogodek ni bilo treba izprazniti celotnega magmatskega sistema. Veliko vlogo je imel način, kako se je med izbruhom spreminjala sama zgradba vulkana.
Valovi do 40 metrov tudi 100 kilometrov stran
Prav hiter kolaps kaldere je po ugotovitvah raziskovalcev verjetno prispeval k izjemni moči cunamija. Pri tem ne trdijo, da je bil edini vzrok, temveč da sta bila hitrost in način sesedanja pomembna dejavnika pri njegovih razsežnostih.
Valovi so dosegali okoli 40 metrov tudi do 100 kilometrov od izvora. Avtorji dogodek opisujejo kot največji in najvišji doslej zabeleženi cunami, povezan s podvodnim vulkanskim izbruhom.
Hunga je s tem razkrila nevarnost, ki je ni mogoče ocenjevati samo po velikosti kaldere. Pomembni so tudi njena oblika, strmina in predvsem hitrost, s katero se lahko med izbruhom sesede.
Morsko dno je ohranilo sledi katastrofe
Raziskovalci so imeli pri Hungi nekaj, kar pri podmorskih izbruhih ni samoumevno: kakovostne meritve istega območja pred katastrofo in po njej. Na morskem dnu so poleg močno spremenjene kaldere prepoznali plazovite nanose vulkanskega materiala ter stopničaste strukture ob njenih robovih. Prav ti sledovi so pomagali rekonstruirati, kako je kolaps potekal.
Razkrivanje procesov, ki se začnejo globoko pod površjem, je pomembno tudi pri kopenskih vulkanih. Znanstveniki z različnimi metodami raziskujejo, kaj se lahko skriva globoko pod aktivnim vulkanom, saj lahko dogajanje v notranjosti pomembno vpliva na nevarnost na površju.
Pod morjem je spremljanje še zahtevnejše. Številne kaldere po svetu niso dovolj podrobno kartirane, redke pa so tudi ponavljajoče se visokoločljivostne meritve, s katerimi bi lahko znanstveniki spremljali njihove spremembe skozi čas.
Kaj Hunga pomeni za prihodnje cunamije?
Nova raziskava zato ni le pogled nazaj na katastrofo iz leta 2022. Podrobnejše kartiranje podmorskih vulkanov bi lahko pomagalo izboljšati modele vulkanskih cunamijev in ocenjevanje nevarnosti, še preden pride do naslednjega velikega dogodka.
Primer Hunge kaže, da lahko tudi podmorska kaldera, ki po velikosti ne izstopa med največjimi, ob hitrem kolapsu povzroči izjemne posledice. Prav razumevanje takšnih procesov bi lahko v prihodnosti pomagalo tudi pri izboljšanju sistemov zgodnjega opozarjanja.
Največji del katastrofe pri Hungi je človeškim očem ostal skrit. Štiri leta pozneje spremenjeno morsko dno razkriva, kako silovito se je vulkan preoblikoval – in zakaj je njegov cunami dosegel tako izjemne razsežnosti.