V evropskem parlamentu so pred dnevi sprejeli nova pravila o zaščiti tistih ljudi, ki imajo v sebi dovolj moralnih vrednot in poguma, da oblastem prijavijo nezakonita početja pomebnih posameznikov ali organizacij. Imenujemo jih žvižgači, a bi si poleg večje zaščite zagotovo zaslužili bolj spoštljiv naziv – na primer ‘alarmni zvonci’ ali kar ‘heroji resnice’, saj velikokrat za dobro širše družbe tvegajo tudi svoje življenja.
Nemški ‘Der Spiegel’ je nedolgo nazaj v sklopu afere ‘Football leaks’ razkril pogodbo med slavnim trenerjem Joseom Mourinhom in podjetjem nenavadnega imena z Deviških otokov (foto: Spiegel online English/EIC)
Osebe, ki objavljajo informacije o nezakonitih ali škodljivih dejavnostih, bodo skladno z novimi pravili EU odslej bolje zaščitene. Nova pravila, sprejeta s 591 glasovi za, 29 proti in 33 vzdržanimi, o katerih so se že strinjali ministri EU, postavljajo nove, vseevropske standarde za zaščito tistih ‘žvižgačev’, ki razkrivajo kršitve zakonodaje EU na številnih področjih.
V sporočilu za javnost Evropskega parlamenta so glede tega posebej poudarili področja javnega naročanja, finančnih storitev, pranja denarja, varnosti izdelkov, varnosti v prometu, jedrske varnosti, javnega zdravstva, zaščite potrošnikov in zaščite podatkov. Nova pravila sedaj žvižgačem omogočajo, da informacije razkrijejo bodisi pravnemu subjektu, ki ga stvar zadeva, bodisi neposredno pristojnim državnim oblastem, kot tudi relevantnim institucijam, telesom, uradom in agencijam EU.
“V primerih, kadar žvižgačevi prvotni prijavi ni sledilo nikakršno primerno ukrepanje ali kadar žvižgač verjame, da obstaja neposredna nevarnost javnemu interesu ali možnost povračilnih ukrepov, bo žvižgač še vedno zaščiten, če se odloči javno razkriti informacije. Zakonodaja izrecno prepoveduje povračilne ukrepe in uvaja varovala za preprečitev suspendiranja, premestitve na nižje delovno mesto in zastraševanja ali drugih oblik povračilnih ukrepov,” so zapisali v novih pravilih parlamenta EU.
Dodali so še, da bodo tudi osebe, ki pomagajo žvižgačem, denimo posredniki, sodelavci, sorodniki, odslej prav tako zaščitene. Države članice bodo morale tudi zagotoviti, da bodo imeli žvižgači brezplačen dostop do celovitih in neodvisnih informacij ter nasvetov o dostopnih postopkih in pravnih sredstvih, kot tudi dostop do pravne pomoči v teh postopkih. Med potekom pravnih postopov bodo lahko prijavitelji prejeli tudi finančno in psihološko podporo.
»Nedavni škandali, kot so Luxleaks, panamski dokumenti in Football leaks, so pomagali razkriti veliko negotovost, s katero se danes spopadajo žvižgači. Pred evropskimi volitvami se je Parlament združil, da pošlje močan signal, da je slišal skrbi državljanov, ter se zavzel za robustna pravila, ki zagotavljajo varnost državljanov in oseb, ki so se odločile spregovoriti,« je pojasnila poročevalka Virginie Rozière (S&D, Francija).
Vsi zadnji škandali so jasno pokazali, kako pomembna so razkritja žvižgačev za zaznavanje in preprečevanje kršitev zakonodaje EU, ki škodujejo javnemu interesu in družbeni dobrobiti. Nov zakon morajo sicer sedaj potrditi še ministri EU, države članice pa bodo nato imele dve leti, da začno upoštevati pravila. Trenutno sicer zgolj 10 držav EU (Francija, Irska, Italija, Litva, Madžarska, Malta, Nizozemska, Slovaška, Švedska in Združeno kraljestvo) zagotavlja celovito pravno zaščito žvižgačem.
V izjavi za javnost parlamenta EU so dodali še, da je ostalih državah zaščita le delna ali pa se nanaša na specifične sektorje in kategorije uslužbencev. Po drugi strani pa je študija, ki jo je leta 2017 izvedla Komisija EU, ugotovila, da potencialna izguba zaslužkov zaradi pomanjkanja zaščite žvižgačev zgolj na področju javnega naročanja v EU znaša med 5,8 in 9,6 milijardami evrov letno (!).