Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Komisiji EU je objavil uradne statistične podatke o poslovanju agroživilskega sektorja EU v prvi polovici leta 2026.
Alkoholni izdelki so en najpomembnejših izvoznih artiklov za EU (foto: pxhere.com)
Agroživilski sektor EU je v prvih šestih mesecih leta 2026 povečal svojo pozitivno trgovinsko bilanco s trgovinskim presežkom v višini 23,9 milijarde evrov, kar je 1,4 milijarde evrov več kot v istem obdobju leta 2025. Kumulativni izvoz za obdobje januar–junij je znašal 117,2 milijarde evrov, kar je 2 % manj kot v letu 2025, predvsem zaradi zmanjšanja vrednosti izvoza kakavovih izdelkov, svinjskega mesa in olivnega olja.
Kumulativni izvoz v Egipt se je medletno povečal za 278 milijonov evrov (+28 %), predvsem zaradi pšenice, izvoz v Ukrajino za 247 milijonov evrov (+12 %), v Indijo pa za 174 milijonov evrov (+26 %). Na trgovino z državami Perzijskega zaliva so negativno vplivale večkratne blokade pomorski poti skozi Hormuško ožino, izvoz v Združene arabske emirate (ZAE) pa se je zmanjšal za 395 milijonov evrov (-25 %).
Sicer vsa zaprtja Formuške ožine ne bi smela premočno vplivati na trgovske posle med EU in ZAE, saj ima ta arabska država pomembno izvozno pristanišče Fujirah na obalah Omanskega zaliva, dokaj daleč od izven Hormuza. Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Komisiji EU pa je pripravil tudi pregled po artiklih. Tako se je izvoz žganih pijač in likerjev iz EU v prvi polovici leta 2026 povečal za 405 milijonov evrov (+10 %).
Po drugi strani se je skupni izvoz kave, čaja, kakava in začimb v istem obdobju zmanjšal za 1,1 milijarde evrov ( oz. za -16 %). Kumulativni uvoz EU je dosegel 93,4 milijarde EUR, kar je 3,6 milijarde EUR (-4 %) manj kot v enakem obdobju lani. Vseeno pa se je uvoz iz Brazilije povečal za 425 milijonov evrov (+5 %), predvsem zaradi večjega uvoza soje, povečal pa se je tudi uvoz dobrin iz Argentine in Gvatemale.
Glede vrst izdelkov se je tudi uvoz (podobno kot izvoz) kave, čaja, kakava in začimb zmanjšal za 3,6 milijarde evrov (oz. za -17 %), medtem ko se je uvoz žit zmanjšal za 715 milijonov evrov (-15 %). Povečal se je uvoz v Evropsko unijo za področji sadja in oreščkov in sicer za 503 milijone evrov (+3 %). Zaradi dveh zaporednih slabih evropskih letin pa se je uvoz sončničnih semen kar podvojil.
Ameriških carinskih tarif in njihovih posledic tokrat niso posebej omenjali. Z Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Komisiji EU pa so zaključili, da naraščajoči presežek EU v agroživilski trgovini poudarja nadaljnjo konkurenčnost sektorja, za kar gre zasluga predvsem sposobnosti hitrega prilagajanja nenehno spreminjajočim se svetovnim tržnim razmeram.