V goratem delu Kostarike, znanem po pridelavi kave, so znanstveniki opisali novo vrsto drobne drevesne žabe. Meri manj kot štiri centimetre, aktivna je predvsem ponoči in živi ob gorskih potokih ter med rastlinjem na območju kavnih nasadov. Odkritje vrste Isthmohyla nacientes kaže, koliko nepoznane biotske raznovrstnosti se lahko skriva tudi v pokrajini, ki jo je človek že močno preoblikoval.

Drobna žaba v okolju kostariških nasadov kave. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Na prvi pogled bi jo med gostim zelenjem zlahka spregledali. Novo vrsto žabe so znanstveniki odkrili v goratem delu Kostarike, kjer se gozdovi in gorski potoki prepletajo z naselji ter nasadi kave. Majhna zelenkasta dvoživka je dobila znanstveno ime Isthmohyla nacientes.

Raziskovalci so ugotovili, da ne gre zgolj za nekoliko drugačen primerek že poznane žabe. Novo vrsto so od sorodnih žab ločili s kombinacijo telesnih značilnosti, genetskih podatkov in razlik v oglašanju.

Nova vrsta žabe meri manj kot štiri centimetre

Po poročanju Phys.org gre za majhno drevesno žabo iz družine Hylidae, odrasli osebki pa merijo manj kot štiri centimetre. Aktivna je predvsem ponoči, raziskovalci pa so jo opazovali ob vodotokih in med rastlinjem na območju, kjer pomemben del pokrajine predstavljajo kavni nasadi.

Vrsta je endemična za Kostariko, kar pomeni, da je njeno znano naravno območje razširjenosti omejeno na to državo. Zaradi majhnosti, nočnega načina življenja in gostega rastlinja jo je v naravi mogoče zlahka spregledati.

Toda videz pri določanju nove vrste ni dovolj. Sorodne žabe so si lahko na prvi pogled zelo podobne, zato so raziskovalci morali primerjati več različnih značilnosti.

Izdalo jo je tudi njeno oglašanje

Ena zanimivejših posebnosti nove vrste je njen glas. Samci se oglašajo s kratkimi, visokimi klici, znanstveniki pa so med raziskovanjem dokumentirali več vrst oglašanja.

Posebej zanimivo je dvoritveno oglašanje, ki ga lahko samci oddajajo pod vodo. Raziskovalci so novo vrsto ločili od sorodnih žab s kombinacijo telesnih značilnosti, genetskih podatkov in razlik v oglašanju.

Znanstveni opis, objavljen v reviji Ichthyology & Herpetology, tako ni temeljil na eni sami nenavadni lastnosti. Združevanje več neodvisnih dokazov je pomembno predvsem pri vrstah, ki so si po videzu zelo podobne.

Zakaj so jo našli prav med nasadi kave?

Kostarika je znana po izjemni biotski raznovrstnosti, območje Los Santos pa je hkrati eno pomembnejših območij pridelave kave. Naravni in kmetijski življenjski prostori so zato ponekod tesno prepleteni.

Pomembno pa je razlikovati med krajem odkritja in življenjskimi potrebami živali. Nova žaba ne živi samo na kavovcih in za preživetje ne potrebuje kave. Pomembni so predvsem gorski vodotoki in okoliška vegetacija, njena prisotnost v takšni pokrajini pa kaže, da so lahko tudi deli kmetijskih območij pomembni za prostoživeče vrste.

Prav tu se pokaže tudi druga plat zgodbe. Dvoživke imajo prepustno kožo in so tesno povezane z vodnim okoljem, zato so lahko posebej občutljive na onesnaževanje in spremembe kakovosti vode. Med možnimi nevarnostmi za novo vrsto raziskovalci omenjajo tudi uporabo agrokemikalij.

Odkritje nove vrste je šele začetek

Ko znanstveniki uradno opišejo novo vrsto, s tem raziskovanja ne zaključijo. Šele ko je vrsta prepoznana, jo je mogoče natančneje spremljati, ugotavljati njeno dejansko območje razširjenosti ter ocenjevati stanje populacije.

Pri Isthmohyla nacientes je to še posebej pomembno zaradi njenega omejenega znanega območja. Spremembe vodotokov, odstranjevanje obvodne vegetacije, onesnaževanje ali intenzivnejša raba prostora bi lahko vplivali na okolje, od katerega je odvisna.

Odkritje zato ni pomembno samo zato, ker je znanstveni seznam vrst dobil novo ime. Zdaj lahko raziskovalci precej natančneje ugotavljajo, kje žaba živi in kaj potrebuje za dolgoročno preživetje.

Dvoživke skrivajo presenetljive prilagoditve

Žabe in druge dvoživke so razvile izjemno različne načine življenja. Nekatere preživijo večino časa v krošnjah, druge so tesno vezane na potoke, posamezne vrste pa presenečajo z načinom razmnoževanja, videzom ali sposobnostjo regeneracije.

Prav takšne posebnosti so razlog, da so nekatere dvoživke postale znane tudi daleč zunaj svojega naravnega okolja. Med najbolj nenavadnimi je aksolotl, o katerem smo pisali tudi v izboru nenavadnih hišnih ljubljenčkov.

Nova kostariška žaba sodi v drugačno zgodbo. Gre za prostoživečo vrsto, katere prihodnost je neposredno povezana z razmerami v vodotokih in vegetaciji območja, kjer živi.

Drobna žaba, ki je dolgo ostala neopažena

Pri odkritju Isthmohyla nacientes je morda najbolj presenetljivo prav to, kje se je skrivala. Znanstveniki je niso našli v povsem nedostopnem kotičku planeta, temveč v pokrajini, kjer ljudje živijo, delajo in pridelujejo kavo.

Med gorskimi potoki in zelenjem je kljub temu obstajala samostojna vrsta, ki je znanost do nedavnega ni formalno prepoznala. Njeno odkritje kaže, da niti dobro poznana in poseljena pokrajina ni nujno tudi biološko povsem raziskana.

Drobna žaba, manjša od štirih centimetrov, tako razkriva precej večjo zgodbo: tudi tam, kjer je človek prisoten že generacije, lahko narava še vedno skriva vrste, ki jih šele začenjamo spoznavati.