Generalni direktorat za podnebne ukrepe pri Komisiji EU je sporočil, da se je 43 držav povezalo in začelo z razvojem Akcijskega načrta za podnebne spremembe v Sredozemlju. Sredozemlje se namreč segreva zelo hitro in to so na Primorskem v zadnjih dneh zelo dobro občutili.
Grafika Sredozemskega zelenega tedna (foto: FB EU Climate Action)
Na jugozahodu Slovenije so danes po 5 dneh le dočakali konec rdečih vremenskih alarmov, ki jih je razglasila Agencija RS za okolje. Najprej so se od sobote do torka temperature v zgodnjih popoldanskih urah marsikje povzpele do 40 stopinj Celzija, najhuje pa je bilo v ponedeljek, ko so vztrajale do poznega popoldneva. Rdečim alarmom zaradi ekstremnih temperatur pa je včeraj sledil rdeč alarm zaradi intenzivnih neviht s strelami, točo in z močnimi vetrovi.
Prav te dni pa je 43 držav začelo z razvojem prvega ‘Akcijskega načrta za podnebne spremembe v Sredozemlju’, ki sodi v okvir ‘Unije za Sredozemlje (UfM)’. Pobuda je bila napovedana med tretjim ‘Sredozemskim zelenim tednom’, ki poteka od 30. junija do 3. julija 2026. Sredozemska regija je namreč postala krizno žarišče podnebnih sprememb, kjer je zaradi skoka temperatur vse bolj pogosto ogroženo preživetje rastlin, živali in tudi ljudi.
»Sredozemlje se segreva 20 % hitreje od svetovnega povprečja. To izpostavlja že tako obremenjene ekosisteme in gospodarstva v regiji naraščajočim temperaturam, zmanjšanim padavinam, daljšim sušam, naraščajoči morski gladini in intenzivnejšim požarom v naravi. Uvedba načrta je prišla prav v času, ko je Evropo zajel zgodovinski vročinski val, ki je poudaril nujnost krepitve podnebnih ukrepov in odpornosti.
Unija za Sredozemlje (UzM) je medvladna organizacija, ki združuje države članice EU s sosednjimi državami južnega in vzhodnega Sredozemlja, da bi spodbujala regionalno sodelovanje pri skupnih regionalnih izzivih,« so pojasnili z Generalnega direktorata za podnebne ukrepe pri Komisiji EU. Nov načrt bo posvečen prilagajanju, odpornosti, mobilizaciji podnebnega financiranja, trajnostnemu upravljanju naravnih virov in pravičnemu prehodu.
Z Generalnega direktorata so napovedali, da se bo načrt razvijal skozi vse leto 2026, da bo povezoval bo nacionalne podnebne strategije s čezmejnimi projekti, da bo omagal uskladiti podnebno financiranje s skupnimi prednostnimi nalogami, da bo ustvaril nove priložnosti za sodelovanje pri skupnih izzivih… Skratka, nič takega, kar bi sploh dajalo slutiti, da se bo glede vremena karkoli kmalu spremenilo na bolje.