S področja digitalizacije prihajata novici o pripravi slovenske verzije dokumenta ‘Načrt EU za postkvantno kriptografijo’ ter o odobritvi evropskih sredstev za projekt ‘Mestna občina Velenje Digitalno’.
Simbolična fotografija izjemno zmogljivega računalnika (foto: MDP/gov.si)
Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV) je pravkar dokončal in objavil slovensko različico dokumenta ‘Načrt Evropske unije za postkvantno kriptografijo – pogosta vprašanja’, ki se navezuje na ‘Evropski načrt za prehod na postkvantno kriptografijo’ (PQC). Dokument poudarja pomen pravočasnega načrtovanja, stalnega spremljanja tveganj in postopnega uvajanja kvantno varnih rešitev.
Poleg tega dodatno pojasnjuje ključne vsebine evropskega načrta, še posebej ocenjevanje kvantnega tveganja, določanje prednostnih nalog pri prehodu na PQC, pripravo popisa kriptografskih sredstev, vključevanje dobavne verige, kriptografsko prilagodljivost in načrtovanje kvantno varnih nadgradenj. Poseben poudarek je posvečen tudi scenariju ‘shrani danes, dešifriraj kasneje’ .
Gre za možnost, da napadalci danes prestrežene šifrirane podatke shranijo in jih dešifrirajo kasneje v prihodnosti, ko bo zanje na voljo dovolj zmogljiv kvantni računalnik. »Gradivo je pomembno za zavezance po Zakonu o informacijski varnosti (ZInfV-1), organe javne uprave, ponudnike kritične infrastrukture in druge organizacije, ki morajo prehod na postkvantno kriptografijo vključiti v dolgoročno upravljanje kibernetskih tveganj,« so zaključili z URSIV.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) pa je pravkar odobrilo evropska sredstva za projekt ‘Celostne teritorialne naložb’e (CTN), poimenovan ‘Mestna občina Velenje Digitalno’. Evropski sklad za regionalni razvoj bo za projekt prispeval 1,56 milijona evrov, cilja pa je vzpostavitev digitalne platforme ‘Pametno Velenje – mobilnost’, ki bo v tej občini namenjena celostnemu upravljanju mobilnosti.
»Platforma bo povezovala različne mobilnostne storitve, kot so javna izposoja koles, avtobusni prevoz Lokalc, prevoz na klic Kamerat in parkiranje. Projekt vključuje tudi vzpostavitev senzorike, podatkovnega jezera ter naprednih orodij za spremljanje prometnih tokov in učinkov trajnostnih ukrepov,« so pojasnili z MKRR in dodali, da bodo vključeni tudi lokalni podatki meteoroloških postaj, senzorjev stanja okolja ter ves občinski informacijski sistem.