Medtem, ko se ves svet ukvarja z vprašanjem, ali se bo napad na Iran nadaljeval, ali pa bodo pogajanja resnično pripeljala do mirne diplomatske rešitve vojne, so se ministri za trgovino držav EU v petek seznanili s trenutnimi ekonomskimi posledicami zaprtja Hormuške ožine. Ameriški predsednik Trump pa je že dan po tem sestanku presenetljivo napovedal, da je bil dosežen okvirni sporazum z Iranom, ki predvideva tudi ponovno odprtje te ožine, katera je ključna za ekonomijo celotne EU.
Prizor z zasedanja v Bruslju (foto: EU/MGTŠ)
Konec tedna so se Ministri za trgovino držav članic Evropske unije seznanili z aktualnimi informacijami o gospodarski varnosti, s posebnim poudarkom na vplivu konflikta na Bližnjem vzhodu na gospodarstvo in trgovino vseh v EU. Gre predvsem za negativne ekonomske in industrijske posledice zaprtja Hormuške ožine, ki se vse bolj očitno kažejo v pomanjkanju energentov, surovin in posledičnega splošnega višanja cen.
Vse to že negativno vpliva na številne različne gospodarske panoge. »Zaradi zaprtja Hormuške ožine je prizadeto 93 % trgovinskih tokov. Poleg energije so težave tudi z dobavo kritičnih surovin, težave ima kovinska industrija, povišale so se cene fosfatnih in dušičnih gnojih. Posledice čutijo celotno svetovno gospodarstvo. Težave so tudi v logistiki, transportu, predvsem v letalskem in pomorskem prometu.
Transportni stroški se višajo, zmanjkuje goriva, pojavljajo se zamude, vse to pa vpliva tudi na potrošnike,« so povzeli z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ). Ogromne ekološke katastrofe, ki je nastala zaradi razlitja nafte ob otoku Kharg in se širi po vsem Perzijskem zalivu, pa politiki v Bruslju niso omenili. V središču razprav pa je bila tudi potreba po reformi Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Na 14. ministrski konferenci WTO, ki je potekala marca v Kamerunu, niso namreč prišli do nobenih koristnih rezultatov. V Bruslju je bilo s strani Komisije EU moč slišati poročalo o aktualnih pogajanjih s Tajsko, Malezijo, Filipini in Združenimi arabskimi emirati, medtem ko je Svet EU med drugim potrdil spremembo ‘Uredbe o splošni shemi preferencialov (GSP)’, ki je ključna za države v razvoju.
Za vso EU bi bilo zelo koristno, če bi se zadnje napovedi ameriškega predsednika Trumpa uresničile in bi se pogajanja za mirovni sporazum z Iranom nadaljevala ob že povsem odprti Hormuški ožini. Vendar pa se z izjemo te skupne nuje po ponovnem odprtju pomorskih trgovskih poti stališča Irana in ZDA (ter Izraela) tako močno razlikujejo, da bodo strani težko našle kompromis, ki bi bil sprejemljiv za vse.