Poletje je čas dopustov in počitnic, za osvežitev od segretega ozračja pa je skok v vodo najbolj prijetna rešitev. Ker na višku poletne sezone tudi aktivnosti Komisije EU opazno usahnejo, so tokrat objavili svojo najnovejšo statistično analizo o varnosti kopalnih po vsej EU. Ta analiza ima le eno ‘lepotno napako’ – podatki so za lansko leto 2024. Zanimivo bi bilo videti podatke za letos in še posebej za Slovenijo, saj se je na Bohinjskem jezeru, domnevno zaradi prisotnosti cianobakterij, zvrstilo več smrti živali, po zadnjih vesteh pa naj bi stik z vodo zahteval tudi vsaj eno človeško žrtev.

Kopališče v Valdoltri pred nekaj poletji (foto: SJ)

S Komisije EU pravijo, da je po najnovejši evropski oceni kopalnih voda za sezono 2024 velika večina kopališč varna, kar se ustreznosti vode tiče. Naj gre za morja, reke ali jezera – v poročilu se ugotavlja, da je lani več kot 85 % lokacij zabeležilo ‘odlične’ standarde kakovosti kopalnih voda EU, najmanj 96 % vseh uradno opredeljenih kopalnih voda v EU pa je izpolnjevalo vsaj minimalne standarde kakovosti.

Sicer se je kakovost kopalnih voda na plažah po vsej Evropi v zadnjih nekaj desetletjih opazno izboljšala, predvsem zaradi okoljevarstvenih politik EU in ukrepov držav članic. S Komisije so spomnili, da obstaja ‘Direktiva EU o kopalnih vodah’, v kateri se zahteva sistematično bakteriološko spremljanje kopalnih voda v EU. Države EU so tudi veliko investirale v komunalne čistilne naprave, tako da zadnje številke niso presenetljive.

»V poročilu je bilo ocenjenih več kot 22.000 kopalnih voda v vseh 27 državah EU ter Albaniji in Švici. V petih državah – Cipru, Bolgariji, Grčiji, Avstriji in Hrvaški – je bilo 95 odstotkov ali več kopalnih voda odlične kakovosti. Le 1,5 odstotka kopalnih voda v EU je bila slabe kakovosti. Evropske kopalne vode so zaradi teh izboljšav pri čiščenju odpadnih voda veliko varnejše.

Bakterije Escherichia coli – ali E. coli – in črevesni enterokoki lahko onesnažijo naše kopalne vode in predstavljajo tveganje za zdravje ljudi zaradi morebitne prisotnosti patogenov. Običajno te bakterije izvirajo iz neobdelane odpadne vode ali gnoja, ki konča v kopalnih vodah, na primer po močnem deževju,« sporočajo z Evropske komisije, vendar pa hkrati opozarjajo, da je onesnaženje površinskih voda in podtalnic po EU še naprej precejšnje.

Zanimivo bi bilo videti podatke za letos in še posebej za Slovenijo, saj se je na Bohinjskem jezeru, domnevno zaradi prisotnosti cianobakterij, zvrstilo več smrti živali, po zadnjih vesteh pa naj bi stik z vodo zahteval vsaj eno človeško žrtev.  V Slovenski Istri pa je nazadnje prišlo do težav z onesnaženjem v Kopru, kjer zaradi smradu blizu izliva reke Badaševice v morje sumijo, da je en lokalni sistem odvodnjavanja meteornih vod delno zamašen.