Včeraj je v Ljubljani potekal poseben informativni dan, na katerem so prisotne seznanili z novostmi programa EU za financiranje znanosti in inovacij Obzorje Evropa za leto 2025. Dogodek je privabil veliko zanimanja iz akademske, raziskovalne in gospodarske sfere.
Prizor z včerajšnjega informativnega dneva (foto: Tadej Kreft/GZS/MVŠZI)
Na informativnem dnevu so včeraj našteli preko 200 udeležencev, ki so se prišli seznanit z letošnjimi novitetami programa EU za financiranje znanosti in inovacij ‘Obzorje Evropa’. Pester program predstavitev so organizatorji z Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVŠZI) ter njemu podrejeni Direktorat za znanost in inovacije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) izpeljali po sekcijah.
Program predstavitev je trajal kar sedem ur, prisotni potencialni prijavitelji na razpise pa so lahko pridobili ključne informacije o vsakem od teh vsebinskih segmentov. Poleg tega je pri vsakem vsebinskem sklopu sodeloval tudi prijavitelj, ki je bil v preteklosti uspešen na razpisi s tega področja, predstavil pa je svojo pot do realizacije projekta, vse težave na tej poti ter pridobljene nauke, znanja in izkušnje.
Na informativnem dnevu je bilo moč slišati, kako je uspešnost slovenskih prijaviteljev v programu Obzorje Evropa v zadnjem obdobju nekoliko nad evropskim povprečjem. Posebej so navedli uspešnost slovenskih raziskovalcev v prvem stebru programa, ki je namenjen znanstveni odličnosti, pri projektih Evropskega raziskovalnega sveta, ki veljajo za najprestižnejše, ter tudi uspešnost pri instrumentih Marie Skłodowske-Curie.
Glede konkretnih gospodarskih panog pa so slovenski prijavitelji najbolj uspešni na področjih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, mobilnosti in materialov. Vsi prisotni so se strinjali, da bi moralo biti v naslednjih letih sodelovanje med slovensko raziskovalno in akademsko sfero ter gospodarstvom še precej bolj intenzivno.
Z vrha GZS pa so še poudarili, da je program ‘Obzorje Evropa’ precej več kot zelo pomemben vir investicij. Ta program je ključen za vso delovanje EU, saj predstavlja pravcati strateški kompas, kateri usmerja evropsko konkurenčnost, zeleni prehod, digitalizacijo in družbeno odpornost.