Prehod v leto 2025 bo na vzhodu Evrope minil v znamenju zaskrbljenosti zardi oskrbe s plinom in posredno tudi z električno energijo. Ukrajina naj bi s 1. januarjem zaprla tranzit plina iz smeri Rusije proti Slovaški, ruski Gazprom pa naj bi prekinil vso dobavo za Moldavijo.
Tudi plinovod Severni tok 2 je prekinjen in sicer od podvodnih eksplozij septembra 2022 (foto: nord-stream2.com)
Medtem ko se v Sloveniji na veliko ubadamo z omrežnino in s tarifami električne energije, pa se na vzhodu Evrope s prvim dnem leta 2025 obetajo velike težave. Ukrajina naj bi s 1. januarjem 2025 zaprla plinovod in onemogočila tranzit plina iz smeri Rusije proti Slovaški, kar naj bi najbolj prizadelo Slovaško in Madžarsko, ki sta še vedno močno odvisni od poceni ruskega plina Gazproma, pa tudi skupino srednejevropskih podjetij za oskrbo s plinom.
Slovaški premier Robert Fico je predvsem zato prejšnji teden obiskal Moskvo, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa ga je nato obtožil Fica, da je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sklenil tajni dogovor. Slovaški premier je v odgovor dejal, da je doslej njegova država pomagala Ukrajini, sedaj pa slednja ne želi pomagati Slovaški, čeprav plin v tranzitu ne bi bil ruski in bi Ukrajina pri tem zaslužila, kot je imela profite doslej.
Fico je ponudil tudi gostoljubje Bratislave za mirovno konferenco med Ukrajino in Rusijo, vendar pa je tudi zagrozil z ustavitvijo dobave električne energije svoji vzhodni sosedi in se glede načrtovane poteze Zelenskega z javnim pismom obrnil na predsednik Evropskega sveta Charlesa Michela ter na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Odločitev Zelenskega je označil za enostransko, zelo škodljivo za Slovaško in tudi za EU.
Ekonomska enačba je preprosta. Če ruskega plina, oz. plina z enako ceno ne bo moč nabaviti, bo potrebno nabaviti dražjega, na primer ameriškega. To pa pomeni višje stroške, višje cene in večje težave za podjetja ter najbrž kar za vso prebivalstvo. Nekdanji sovjetski plinovod ‘Bratstvo’ sicer prečka ukrajinsko rusko mejo 200 metrov od kraja, kjer so ukrajinske čete začele svoj napad na rusko regijo Kursk, črpalna postaja pa se po bližnje mestecu imenuje Sudža.
Zanimivo je dejstvo, da plinovodnega omrežja doslej ni bombardirala nobena stran. Če pa Zelenski zapre ventile plinovoda, se utegne zgoditi, da Rusi kar zbombardirajo vso sedanjo ukrajinsko plinovodno omrežje, kar bi državo pahnilo še v večje težave. Težav s plinom pa nimajo le Madžarska, Slovaška in Ukrajina, ampak tudi Moldavija. Ruska družba Gazprom naj bi s 1. januarjem prekinila vso dobavo za Moldavijo, saj trdi, da ji država dolguje že preko 700 milijonov dolarjev.
Po neuradnih vesteh bi ta prekinitev oskrbe s plinom najprej povzročila prenehanje obratovanja elektrarne v rusko večinskem Pridnjestrju, kar naj bi nato povzročilo obsežne izpade elektrike po vsej državi. Gazprom je sicer že pred dvema letom prenehal s plinom oskrbovati desni breg reke Dnjester, na katerem se nahaja velika večina površine Moldavije in tam živi ne-rusko prebivalstvo.