Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost so skupaj najavili pričetek 85 milijonskega investicijskega cikla v slovenski lesno-predelovalni industriji.
Les je eno največjih naravnih bogastev Slovenije (foto: SJ)
Lesno-predelovalna panoga v Sloveniji dosega vse boljše rezultate, za kar imajo zasluge večja koordinacija, sistemski pristop, načrtovanje in finančna podpora države. O tem priča tudi dejstvo, da so Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost na tiskovni konferenci skupaj najavili začetek novega investicijskega ciklusa v lesno-predelovalni industriji.
Ta nov ciklus je vreden kar 85 milijonov evrov, prek njega pa bodo podprli 62 investicij v lesno-predelovalni panogi. ‘Javni razpis za spodbujanje večje predelave lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo’ (JR NOO LES), ki je bil objavljen spomladi lani, ima sedaj zagotovljenih 28 milijonov evrov iz ‘Načrta za okrevanje in odpornost’ ter 9 milijonov evrov iz ‘Sklada za podnebne spremembe’.
Predvidoma obstaja velik potencial za razvoj lesnopredelovalne panoge, predvsem so rezerve glede oskrbe lesnih podjetij z osnovno surovino ter glede predelave lesa v izdelke z visoko dodano vrednostjo. Ciljev razvoja panoge pa je več – npr. povečanje prihodkov od prodaje v lesni industriji na 2,5 milijarde evrov letno (v letu 2021 1,8 milijarde prihodkov) in povišanje števila zaposlenih v panogah, ki so povezane z lesom, s približno 13.500 na 15.000 ljudi.
Poleg tega bi radi praktično podvojili obseg proizvodnje predelanega okroglega lesa v Sloveniji v izdelke za neenergetsko rabo in v izdelke s čim višjo dodano vrednostjo na 3 milijone m3 letno (v letu 2021 1,6 milijone m3), povečali dodano vrednost na zaposlenega, dosegli vsaj 50-odstotni delež lesa v vseh novih javnih stavbah ter hkrati razvijali nove načine rabe in predelave lesa.
‘Celoviti nacionalni energetsko podnebni načrt’, ki je osrednji dokument do leta 2030, in ‘Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050’, za Slovenijo zastavlja pomemben cilj podnebne nevtralnosti, pri čemer prepoznavata pomembnost lesne biomase. Poudarjeno pa je bilo, da mora biti raba biomase usklajena s cilji sektorja gozdarstva in rabe zemljišč, da posledično ne zmanjšuje odvzemov ogljikovega dioksida iz ozračja.
Na posebni novinarski konferenci od zagonu investicijskega ciklusa so predstavili tudi 3 prihajajoče razpise za lesno predelovalno panogo. Prvi je namenjen dvigu različnih kompetenc v lesarskih podjetjih, drugi razpis v višini 1,5 milijonov evrov bo namenjen za investicije mikro podjetij v lesno predelovalni panogi, na tretjem razpisu pa bo ministrstvo s pomočjo EU sredstev spodbujalo razvoj in izdelavo novih izdelkov iz lesa.
Po novinarski konferenci sta obe ministrstvi predstavili svoje ukrepe in aktivnosti na področju spodbujanja lesnopredelovalne industrije. zastopniki Gospodarske zbornice Slovenije ter Biotehniške fakultete so predstavili svoje aktivnosti na področju raziskav, razvoja in sodelovanja z lesarskimi podjetji, predstavniki podjetij Mizarstvo Jezeršek d. o. o., Lumar IG d. o. o. in Vez d. o. o. pa svoje dobre prakse.