Na Brdu pri Kranju se je zaključila letošnja ‘Alpska konferenca’, s katero se je izteklo tudi dvoletno predsedovanje Slovenije združenju alpskih držav po imenu ‘Alpska konvencija’.

Alpskemu svetu grozijo predvsem spremembe klime, plazovi in poplave (foto: pxhere.com)
Z izpeljavo ‘XVIII. Alpske konference’, ki je potekala na nivoju ministrov, je Slovenija končala predsedovanje ‘Alpski konvenciji’ in ga uradno predala Italiji. Pred tem so ministri in ostali visoki predstavniki držav pogodbenic konvencije pregledali aktivnosti, ki jih je slovensko predsedstvo vodilo pod sloganom ‘Kakovostno življenje v Alpah za vse’, se seznanili z rezultati delovnih teles konvencije in potrdili mandate za prihodnje obdobje.
Prisotni so bili podpredsednica vlade in ministrica za notranje zadeve, gospodarstvo in okolje Lihtenštajna Sabine Monauni, nemška ministrica za okolje, varstvo narave, jedrsko varnost in varstvo potrošnikov Steffi Lemke, italijanska namestnica ministra za okolje in energetsko varnost Vannia Gava, poslanka francoskega parlamenta Valérie Rossi ter vodja Predstavništva Komisije EU v Sloveniji Jerneja Jug Jerše.
Predstavniki držav pogodbenic so na Brdu pri Kranju potrdile sprejem 3 dokumentov, ki jih je med svojim dvoletnim predsedovanjem pripravila Slovenija. Prvi je ’10. Poročilo o stanju Alp o kakovosti življenja v Alpah’ s priporočili za prihodnje delo, drugi ‘Priporočila za izobraževanje o podnebnih spremembah v Alpah’ in tretji dokument ‘Strateške usmeritve o biotski raznovrstnosti v Alpah’.
Ti dokumenti so rezultat tesnega in učinkovitega sodelovanja tako s pogodbenicami (državami in EU), kot z državami opazovalkami ter tudi s strokovnjaki z različnih področij. Vrh slovenskega Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) je ob zaključku slovenskega predsedovanja poudaril potrebo po krepitvi preventive glede ‘vodnih’ naravnih nesreč, potrebo po rešitvah, ki bodo temeljile na naravi in hkrati okrepile odpornost.
Podnebne spremembe so namreč že zelo opazne in ljudem prinašajo skoraj izključno negativne posledice. Zato se je potrebno zavedati, da naravne nesreče niso le občasni pojavi, temveč so žal že postale nekaj povsem vsakodnevnega. Govora pa je bilo še o prenosu znanja, izkušenj in vrednot na mlade ter o prepoznavanje potreb mladih v gorskih območjih, da bi jim lahko ponudili boljšo perspektivo življenja v gorah.