Komisija EU je v svojih najnovejših poročilih o stanju voda v EU poudarila, da bi bilo potrebno hitreje ukrepati predvsem glede zaščite voda in tudi glede bolj učinkovite obravnave poplavnih tveganj. Sicer je napredek opazen na vseh področjih, toda številne države članice EU še zdaleč niso blizu izpolnitve zastavljenih ciljev. Skrbi glede evropskih voda torej ostajajo…

Evropska komisija je v svežih poročilih o stanju voda analizirala razmere, ki zajemajo področja okvirne direktive o vodah, direktive o poplavah in okvirne direktive o morski strategiji. V zadnjih šestih letih je sicer na vseh teh področjih prišlo do napredka, vendar to še zdaleč ne zadostuje. Prvo poročilo, ki govori o izvajanju okvirne direktive o vodah, razkriva mešane rezultate pri upravljanju vodnih virov, podobno pa velja tudi za ostali dve področji. 

»Kljub napredku pri spremljanju in financiranju vodnih teles ter izvajanju zakonodaje EU je stanje površinskih voda še vedno zaskrbljujoče. Le 39,5 odstotka površinskih voda dosega dobro ekološko stanje, medtem ko je dobro kemijsko stanje doseženo le pri 26,8 odstotka – predvsem zaradi onesnaženja z živim srebrom in drugimi strupenimi snovmi,« so bistvo povzeli na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji.

Podobo tudi analiza glede izvajanja direktive o poplavah kaže na pomembne izboljšave pri upravljanju poplavne ogroženosti, kot so bolj učinkovito usklajevanje aktivnosti upoštevanje moči podnebnih sprememb. Večina nacionalnih načrtov ne vključuje količinskih ciljev, kar otežuje oceno učinkovitosti, za boljšo poplavno varnost pa bi morale države lasti obnavljati ekosisteme ter okrepiti sisteme zgodnjega opozarjanja ter obveščanja javnosti.

Glede tretjega poročila, ki je namenjeno okvirni direktivi o morski strategiji, zadnje ugotovitve prav tako govorijo o zgolj omejenem napredku pri ukrepih za dosego ciljev direktive, pri čemer so posebej poudarili problematiko morskih odpadkov. Zato so države članice EU pozvali, naj storijo več za dosego dobrega okoljskega stanja vseh morskih voda EU in trajnostno zaščito virov, od katerih so odvisne morske gospodarske in družbene dejavnosti.