S prihodom oktobra se začenja Evropski mesec kibernetske varnosti 2019. Osrednje letošnje sporočilo akcije je, da je kibernetska varnost navada, ki naj nas spremlja vse življenje.
Evropski mesec kibernetske varnosti s podporo članic EU organizirata Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in Evropska komisija (foto: pxhere.com)
Prva tema Evropskega meseca kibernetske varnosti 2019 je namenjena bazični ‘kibernetski higieni’ – osnovnim navadam glede kibernetske varnosti, ki bi morale biti del vsakodnevne rutine. Osrednje sporočilo letošnje preventivne akcije je, da je kibernetska varnost navada, ki jo pridobimo v mladosti in nas spremlja vse življenje. Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) je ob začetku kampanje objavila videoposnetek s preprostimi koraki za zagotavljanje kibernetske varnosti, ki bi jih morali uporabniki spleta nenehno upoštevati.
Tudi v sklopu slovenskega programa ‘Varni na internetu’ izpostavljajo osnovne varnostne napotke. »Uporabljate upravljalnike gesel in aktivirajte preverjanje v dveh korakih, kjer dobite dodatno geslo za vaš uporabniški račun prek SMS sporočila ali namenske aplikacije. Skrbite, da so vse vaše naprave redno posodobljene, predvsem pa ne pozabite na varnostne kopije pomembnih dokumentov,« sporočajo z nacionalnega odzivnega centra SI-CERT. Varnostne kopije so namreč najzanesljivejša zaščita pred izsiljevalskimi virusi, pokvarjenim računalnikom ali izgubljenim telefonom.
Sicer je lani SI-CERT obravnaval rekordnih 2431 incidentov, pri čemer je število obravnavanih primerov družbenega inženiringa in goljufij preseglo število tehničnih napadov. Obravnavali so kar 1372 primerov goljufij, kar je največ doslej. »Vabe, ki jih nastavljajo spletni goljufi, so zelo preproste – nizke cene in velike obljube, pa naj bodo super zaslužki, ugodni krediti, milijonske nagrade, zastonj vinjete za en sam ‘Like’ ali neverjetno poceni izdelki. V sklopu programa Varni na internetu je nastala namenska spletna stran ‘Ne verjemi velikim obljubam!’, ki uporabnike izobražuje o tipičnih znakih prevar,« sporočajo s SI-CERT-a.
V drugo večjo skupino poskusov goljufij, spadajo prevare, ki temeljijo na čustveni manipulaciji. V enem letu se je na primer število primerov izsiljevanja z intimnimi posnetki povečalo za kar 400 %. Kriminalci žrtve iščejo predvsem na Facebooku in Instagramu, zato so na SI-CERT-u tudi video kampanjo umestili na družbena omrežja.“Z našimi videi želimo opozoriti na dejstvo, da se za lepo profilno sliko ali obljubami o milijonskih nagradah najverjetneje skrivajo prevaranti.«