Komisija EU je pred dnevi sprejela vsakoletni dokument, v katerem je ocenila napredek Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije, Srbije, Gruzije, Moldavije in Ukrajine na njihovi poti v EU. V poročilu je omenjena celo Turčija, ki pa od leta 2018 ni pokazala nobenega napredka.
Širitveni plakat 2024 z 10 državami, ki bi rade vstopile v EU (foto: European Commission)
Z Evropske komisije so ocenili, da je širitveni proces lani in letos dobil nov zagon. Z Albanijo je bil 15. oktobra 2024 odprt sklop temeljnih prvin, pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo so se pričela na medvladnih konferencah junija 2024, Črna gora je po izpolnitvi vmesnih meril za poglavja o pravni državi na dobri poti, Evropski svet pa je spomladi že sklenil, da se pričnejo pristopna pogajanja z Bosno in Hercegovino.
Glede Srbije, Kosova in Severne Makedonije se bližanje EU prav tako počasi nadaljuje, za skoraj vse potencialne kandidatke pa velja ugotovitev, da morajo predvsem popraviti delovanje pravne države. Posebna izjema pa je Gruzija, ki si je letos kar sama zaprla vrata za vstop v EU. Evropski svet ji je sicer lani že podelil status kandidatke, potem pa gruzijska vlada sprejela sporen zakon o tujem vmešavanju in izpeljala ‘pomanjkljive’ parlamentarne volitve.
Turčija ostaja poglavje zase in mnogim ni jasno, zakaj jo sploh še uvrščajo med kandidatke. Pristopna pogajanja z njo so namreč ustavljena že od leta 2018 v skladu s sklepom Sveta EU, EU pa ima danes ima še vedno resne pomisleke na področju temeljnih pravic in pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva. Sicer se dialog s Turki nadaljuje na več različnih ravneh, toda prav vse ostala države imajo bistveno več možnosti, da se kmalu znajdejo v EU.
“EU ob pospeševanju pristopnega procesa omogoča zgodnejše izkoriščanje dela prednosti enotnega trga in zagotavlja večjo finančno pomoč, da bi našim partnericam omogočila postopno vključevanje in vpetost v EU. Reforme, v središču katerih sta pravosodje in pravna država, spodbujata, poleg uspešnih gospodarskih in naložbenih načrtov, tudi načrt za rast za Zahodni Balkan z instrumentom za reforme in rast v višini 6 milijard evrov ter instrument za Ukrajino v višini 50 milijard evrov.
V istem smislu je Komisija EU 10. oktobra 2024 predstavila načrt za rast za Moldavijo z instrumentom za reforme in rast v višini 1,8 milijarde evrov za podporo njenim socialno-ekonomskim reformam in spodbujanje naložb,” so ob tem z Evropske komisije spomnili na finančno plat in na mnoge koristi, ki jih prinaša pot k priključiti v EU.