Svetovni splet je postal orodje za mnoge prevarante, ena od najbolj pogostih kriminalnih dejavnosti pa poteka prek prodaje v spletneh trgovinah. Lažnih trgovin in ponarejenih izdelkov je vse več, kriminalci pa naivne kupce privabljajo z neverjetno nizkimi cenami. Zadnje mesece so v ‘posebni ponudbi’ električni artikli – kolesa, skuterji, skiroji in hoverboardi, pa tudi GoPro kamere in droni.
Cene hoverboardov na spletu so okrog 300 evrov. Če ga ponujajo že za 50 evrov, potem je to sumljivo (foto: pixabay.com)
Vse več je lažnih spletnih trgovin, ki obljubljajo izdelke priznanih proizvajalcev po neverjetno nizkih cenah. Posebej popularni so električni skiroji, skuterji, kolesa, hoverboardi, GoPro kamere in droni. Večina teh spletnih trgovin se oglašuje na Facebooku in drugih družabnih omrežjih, kar lahko uporabnikom vzbudi lažen občutek varnosti in legitimnosti. Ker pa so cene tudi do 90 % nižje od realnih cen tovrstnih izdelkov, bi moral vsakomur v glavi zazvoniti alarmni zvonec.
A očitno ni tako in tudi v Sloveniji se viša število prijav potrošnikov, ki so bili ogoljufani s strani spletnih trgovin. Vendar udarec po žepu ni najhujše, kar lahko doleti posameznika. V nekaterih primerih ponarejeno blago predstavlja tudi resno grožnjo za zdravje in varnost ljudi ter okolje. Ponarejeni izdelki pogosto niso laboratorijsko preizkušeni, lahko vsebujejo zdravju škodljive snovi, pri netestiraniih električnih artiklih pa je vedno prisotna možnost vžiga.
Kozmetični izdelki, kjer je tveganje za nakup ponaredka precejšnje, lahko povzročijo zdravstvene težave, kot so npr. alergijske reakcije. Ugotovljeno je bilo, da ponaredek črtala za oči MAC (MAC Eye Kohl) vsebuje 46-kratnik dovoljenega bakra v izdelku, kar lahko povzroči resno alergijsko reakcijo. Vprašljiva je tudi varnost izdelkov, saj se npr. pri elektronskih napravah po navadi uporablja slabša izolacija in žica, kar lahko povzroči pregrevanje in posledično vžig.
Varni proizvodi, ki so skladni s standardi EU, imajo CE oznako. To ponarejevalci pogosto kopirajo oz. uporabijo znak, precej podoben CE oznaki, ki dejansko označuje, da izdelek prihaja iz Kitajske in ne, da zadostuje standardom. Potrošnik tako zelo težko ugotovi, da kupuje ponaredek. Poleg tega ima promet s ponaredki negativne ekonomske učinke, saj zavira inovacije, ustvarja nepošteno konkurenco ter škoduje ugledu imetnika blagovne znamke.
Raziskava, ki jo je opravil Urad EU za intelektualno lastnino v sektorju pametnih telefonov (EUIPO, februar 2017), je pokazala, da je bilo leta 2015 v EU prodanih za 14 milijonov manj pametnih telefonov, kot bi jih bilo, če ne bi bilo ponarejanja. To pomeni, da je bilo zaradi prisotnosti ponarejenih telefonov na trgu EU izgubljenih približno 4,3 milijarde EUR, kar ustreza 8,3% prodaje sektorja na ravni EU ali 11,5 % v Sloveniji.
Pri proizvodnji in prodaji ponaredkov gre za nelegalne dejavnosti, za katerimi največkrat stoji organiziran kriminal, katerega vir prihodkov predstavljajo dobički iz tovrstne trgovine. Potrošniki se tako na žalost ne zavedajo, da z nakupi ponaredkov pogosto podpirajo tudi kriminalne združbe. Zaradi ugodne cene so ponaredki za marsikoga skušnjava.
Glede na vse možne negativne posledice, ki jih lahko prinese nakup takega blaga, je pred nakupom dobro premisliti, ali je morebitni prihranek res vreden tveganja. Seveda obstaja možnost, da je potrošnik pri nakupu zaveden, ker spletna stran ponudnika na prvi pogled deluje verodostojno, ponudba je v jeziku potrošnika ter opremljena s fotografijami originalnih izdelkov po znižanih cenah, ki pa vseeno niso tako nizke, da bi potrošnik lahko posumil, da gre za ponaredek.
To lahko potrošnika vodi v nakup, ki ga sicer ne bi opravil. V primeru nakupa ponaredka se lahko potrošnik, ki je plačilo izvedel s kreditno kartico, obrne na svojo banko, kjer se pozanima o možnostih povračila. Pri tem mora paziti, da reklamacijo vloži pravočasno. Blago, s katerim se kršijo pravice intelektualne lastnine, se praviloma uniči, pri čemer lahko imetnik blagovne znamke ali njegov zastopnik od potrošnika zahteva povračilo stroškov uničenja.
Če potrošnik ni vedel, da bo prejel ponaredek in je blago kupil za lastno uporabo, lahko imetniku blagovne znamke pisno pojasni, da je ravnal v dobri veri in poskuša na ta način doseči oprostitev plačila. Če ga je prodajalec s svojim oglasom zavedel, naj kot dokazilo priloži tudi povezavo do spletne strani, kjer je bilo blago kupljeno.
Na Evropskem potrošniškem centru Slovenija, ki je od leta 2006 del mreže Evropskih potrošniških centrov in od leta 2014 deluje pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, javnost prek svoje spletne strani opozarjajo, da v nekaterih državah potrošnik znakupom ponarejenega artikla tvega tudi kazen. Na Hrvaškem npr. lahko posameznika, ki kupi ponarejeno blago, doleti kazen v višini od 300 do 1.500 evrov.