V Luksemburgu je potekalo zasedanje Sveta za zunanje zadeve Evropske unije, kjer je bila večina pozornosti namenjena podpori dogovoru o iranskem nuklearnem programu in razmeram v Turčiji. Ministri so obravnavali tudi dogajanje v Demokratični ljudski republiki Koreji, delovanje EU na področju človekovih pravic ter se neformalno srečali z vidnim predstavnikom ruske opozicije.
Karl Erjavec v prijateljskem objemu z angleškim kolegom Borisom Johnsonom (foto: Svet EU)
Svet za zunanje zadeve EU je v odgovor na nedavne proti-iranske trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa poudaril, da je celovit dogovor o iranskem jedrskem programu ključni element globalne arhitekture neširjenja jedrskega orožja in varnosti v širši regiji. Izpostavili so, da Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) pripravlja poročila o verifikaciji in nadzoru izvajanja zavez s strani Irana, ki izhajajo iz dogovora.
Tudi v doslej zadnjem, osmem poročilu iz avgusta letos, IAEA potrjuje, da Iran izvaja vse svoje zaveze. EU ostaja predana polnemu in učinkovitemu uresničevanju vseh delov dogovora ter poudarja, da je imel umik omejevalnih ukrepov, povezanih z iranskim jedrskim programom, pozitiven učinek na gospodarske in trgovinske odnose z Iranom.
Ministri so v zvezi z zadnjimi namerami predsednika ZDA Donalda Trumpa poudarili potrebo po nadaljevanju uresničevanja dogovora o iranskem jedrskem programu. Tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec je ob tem poudaril, da dogovor o Iranu predstavlja pomemben dokaz, da se v mednarodni skupnosti lahko tudi najtežja vprašanja varnosti rešijo na diplomatski način in po mirni poti.
Razprava glede Turčije se je osredotočila na pregled notranjepolitičnih razmer v Turčiji in sodelovanje s Turčijo z vidika njene vloge v regiji. Ministri so poudarili, da bo EU še naprej pozorno spremljala razmere v Turčiji, še posebej v zvezi z aretacijami javnih uslužbencev, vodij opozicije, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev. EU bo še naprej sodelovala s Svetom Evrope ter zagovarjala spoštovanje človekovih pravic in evropskih standardov. Turčija za EU ostaja strateško pomembna država, tudi zaradi nadzorovanja migracijskih gibanj in izrazite vključenosti v politični in varnostni položaj v regiji.
V zvezi z Demokratično ljudsko republiko Korejo (DLRK) so ministri za zunanje zadeve izmenjali poglede glede uresničevanja resolucij Varnostnega sveta OZN s strani celotne mednarodne skupnosti. Ministri so izpostavili potrebo po učinkoviti koordinaciji z vsemi partnerji in poudarili, da bo EU še naprej vodila politiko kritičnega angažmaja, zmanjševanja napetosti na Korejskem polotoku, se zavzemala za denuklearizacijo Korejskega polotoka in izboljšanje razmer na področju človekovih pravic v DLRK.
Svet za zunanje zadeve je potrdil enotnost in celovitost politike EU do DLRK ter potrdil nove avtonomne omejevalne ukrepe EU. Tudi Slovenija je prek svojih predstavnikov poudarila pomen nadaljevanja dvotirnega pristopa do DLRK, ki vključuje pritisk z omejevalnimi ukrepi in iskanje načina za vzpostavitev dialoga ter krepitev diplomatskih aktivnosti usmerjenih v umiritev razmer.
V razpravi o človekovih pravicah pa so ministri izpostavili ključni pomen enotnega delovanja EU v večstranskih okvirih, saj gre za enega od najpomembnejših vidikov delovanja EU v globalnem kontekstu.
S slovenskega zunanjega ministrstva so sporočili še to, da se je minister Erjavec pred zasedanjem Sveta za zunanje zadeve EU udeležil tudi neformalnega zajtrka ministrov za zunanje zadeve EU s predstavnikom ruske opozicije Vladimirjem Kara-Murzo. Uradni Kremlin tega sestanka seveda ne bo prav vesel, a ga zaenkrat še ni komentiral. Po drugi strani pa lahko ugibamo, kakšna medijska gonja bi se začela v ZDA, če bi Trump pred volitvami neformalno obiskal ruske, iranske in kitajske diplomate?