Gospodarska zbornica Slovenije je objavila zanimivo in obenem zelo aktualno ekonomsko analizo dogajanja v prvem četrtletju leta 2020. Iz nje je razvidno, da je Republika Slovenija z rekordno večjim trošenjem precej ublažila sicer pričakovan padec BDP.

 Če bi sklepali po teh podatkih, bo tudi gospodarsko okrevanje Slovenije hitrejše kot marsikje drugje (foto: piqsels.com)

Po analizah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) se je slovenski BDP v letošnjem prvem četrtletju medletno skrčil za 2,3 odstotka. Da je bil padec BDP-ja manjši od napovedi, je imelo največ zaslug večje trošenje države, katerega 5,8-odstotno povišanje je bilo hkrati najvišja zabeležena rast po globalni ekonomski krizi v letu 2008. Drugi faktor, ki je zmanjšal negativne posledice pandemije koronavirusa za slovensko ekonomijo, pa je bila pozitivna blagovna menjava s tujino.

Upad v izvozu je bil namreč le 1,6-odstoten, upad v uvozu pa 2,5-odstoten. Pozitivno je vplivalo tudi interventno večanje zalog države, do katerega je prišlo preventivno – da bi se izognili morebitnim težavam glede dobav blaga zaradi zaprtosti meja in drugih pandemioloških vzrokov. Zanimivo, da je k ugodnim podatkom analize prispeval celo t.i. ‘koledarski učinek’, saj je več delovnih dni v prvem četrtletju letošnjega leta zmanjšalo upad kar za 1,1 odstotno točko.

»Bruto investicije so se skrčile le za 6,3 %. Rast v stanovanjski gradnji in proizvodih intelektualne lastnine sta ublažili padec, ki je bil posledica manjših nakupov strojev in opreme.Znotraj sektorjev se je dodana vrednost nekoliko presenetljivo povečala v gradbeništvu (+1,4 %), in sicer zaradi rasti stanovanjske gradnje ter v predelovalnih dejavnostih (+1 %),« so ugotovili na GZS.

Dodali so še primerjave slovenskega in BDP-jev z nekaterih držav članic EU. Tako je upad slovenskega BDP-ja (-3,4% ) le za odtenek višji od povprečja v območju evra (-3,2 %), obenem pa je bil opazno manjši kot v evropskih državah z velikim pomenom turizma, kjer je ponekod dosegel 5,4 %.