Društvo Ekologi brez meja je po enem letu ozaveščevalne kampanje in raziskovalnega dela ‘potegnili črto’ pod eno najbolj gorečih okoljskih tem zadnjega obdobja. S plastiko za enkratno uporabo so se ukvarjali od nastanka do razkroja, od proizvajalca do potrošnika in predelovalca. Situacija je resna in če ne bomo hitro ukrepali, se bomo kmalu začeli dušiti v plastiki.

Poleg zastrupljanja živih bitij plastično onesnaževanje tudi podžiga podnebno krizo (foto: pixabay.com).

Projekt ‘Plastika naša vsakdanja’, ki ga delno financira Ministrstvo za okolje in prostor, je v prvi fazi nagovoril potrošnike – z ozaveščevalnimi grafičnimi in video vsebinami so prodrli v gospodinjstva, šole, javne ustanove in ljudi spodbudili, da plastiko za enkratno uporabo preženejo iz svojega vsakdana. Društvo Ekologi brez meja namreč resno zvoni alarmni zvonec, da moramo hitro ukrepati, saj so plastične vrečke in plastenke le vrh ledene gore.

S podrobno analizo embalaže 67 najpogostejši dobrin, ki se znajdejo v slovenskih nakupovalnih košaricah, so ugotovili, da jih ima vsaj polovica embalažo, ki se je ne da reciklirati. Zato so poleg objave rezultatov pozvali potrošnike k uporabi Embalažnega ocenjevalnika. Poleg tega pa se je za zelo učinkovit način nagovarjanja proizvajalcev in uporabnikov plastične embalaže k spremembam se je izkazal tudi popis blagovnih znamk odpadkov, najdenih v naravi.

Popis so Ekologi ob zadnji akciji Očistimo Slovenijo pod okriljem mednarodnega gibanja Break Free From Plastic sestavili skupaj z sorodno ekološko organizacijo Greenpeace Slovenija. Te aktivnosti bodo kmalu ponovili in sicer v sklopu letošnji globalni čistilne akciji, ki bo potekala 21. septembra. Za ta dan ekologi pozivajo vse zavestne državljane Slovenije, da se jim pridružijo pri čiščenju in s tem posredno pomagajo ugotoviti, odpadke katerih slovenskih blagovnih znamk najpogosteje najdemo ob rekah, v gozdovih ter v bližini šol in domov.

Ekologi brez meja so med projektom Plastika naša vsakdanja tudi raziskali, kaj se z odpadki dejansko dogaja v reciklažnih obratih ter na relacijah med komunalnimi podjetji, shemami, zbiralci in predelovalci. Skratka, preverili so stanje in učinkovitost celotnega sistema za ravnanje s plastičnimi odpadki. Opravili so tudi posebno anketo in zbrali različne konkretne predloge za zmanjšanje količin odpadne embalaže. Med temi je prepoved proizvodnje embalaže, ki se je ne da reciklirati, in strogo omejevanje prodaje izdelkov za enkratno uporabo.

»Ekologi bodo s pridobljenim uvidom v problematiko nadaljevali in spodbujali vse člene potrošniške verige k sprejemanju resnosti situacije in ukrepanju danes, ne leta 2050, ko bo v morjih že več plastike kot rib,« so zaključili v društvu.