Naslovnica Svet & EU Svetovni dan hrane – revni še bolj podhranjeni, bogati še bolj predebeli

Svetovni dan hrane – revni še bolj podhranjeni, bogati še bolj predebeli

Avtor: Spletno Uredništvo

16. oktober je Svetovni dan hrane. Ob tej priložnosti Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) opominja, da so »naša dejanja naša prihodnost« ter da je »svet brez lakote mogoč« (Our Actions are our Future / A #ZeroHunger world by 2030 is possible). 

 svetovni dan hranePoseben plakat ob Svetovnem dnevu hrane (foto: mkgp.gov.si)

 

Septembra lani je Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) predstavila letno poročilo o stanju prehranske varnosti v svetu in sicer za leto 2018. Ključna ugotovitev je, da je bilo lani 821 milijonov lačnih in kronično podhranjenih prebivalcev – kar je vsak deveti zemljan! Poleg tega število lačnih narašča že tretje leto zapovrstjo (iz 785 milijonov v letu 2015, na 804 milijonov ljudi v letu 2016).

Stanje se slabša predvsem v Južni Ameriki in Afriki, napredek pri odpravi podhranjenosti v Aziji pa je bistveno upočasnjen. 151 milijonov otrok pod 5. letom starosti (22%) je shiranih, 50 milijonov otrok pod 5. letom starosti zaostaja v telesnem razvoju. Na drugi strani pa je v državah razvitega sveta zaskrbljujoč trend naraščanja prekomerno težkih in debelih prebivalcev – v letu 2017 je bilo takšnih več kot 672 milijonov.

Stanje je najbolj zaskrbljujoče v Severni Ameriki, vendar je tudi v Afriki in Aziji, kjer je bil ta delež najnižji, opaziti trend naraščanja. 38 milijonov otrok pod 5 letom starosti je predebelih. Prekomerna teža in debelost pomenita večje tveganje za nenalezljive (kronične) bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak, infarkt in nekatere vrste raka. Zaznan je tudi zaskrbljujoč trend naraščanja slabokrvnosti pri ženskah v reproduktivni dobi (vsaka 3. je slabokrvna).

Med vzroki za takšno stanje je predvsem povečana negotovost preskrbe hrane ter (ne)dostopnost kakovostne in raznolike prehrane. Na takšno stanje vplivajo različni dejavniki, so v ospredju podnebne spremembe, sledijo pa vpliv oboroženih konfliktov in vojn. Spreminjanje podnebja in s tem povezani ekstremi so med ključnimi dejavniki naraščanja lakote in kriz preskrbe s hrano (v vseh njenih 4 dimenzijah – razpoložljivosti, dostopa, porabe in stabilnosti).

Ni potrebno biti diplomirani znanstvenik, da bi prišli do ugotovitve, kako so najbolj revni predeli sveta tudi med najbolj prizadetimi. Zato bi bilo tudi po mnenju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP) potrebno vložiti vse napore v krepitev odpornosti in boljše prilagajanje na podnebne spremembe. Vlaganje v kmetijstvo in razvoj podeželja ustvarja boljše pogoje za delo in preživetje ljudi na podeželju, še posebno mladih. To velja za Slovenijo, kot tudi za ves svet. 

Z razvojem podeželja se ustvarjajo pogoji za boljšo preskrbo s hrano, večjo odpornost na krize, socialno varnost, zmanjšanje konfliktov za uporabo naravnih virov ter rešitve za degradacijo okolja in podnebne spremembe. Tudi slovenska kmetijska politika stremi k razvoju podeželja ter trajnostnemu kmetijstvu. Posebno pozornost se namenja prehranski varnosti in odpravljanju revščine z ostalimi komponentami trajnostnega razvoja, ob upoštevanju vidika trajnostnega upravljanja z naravnimi viri ter varovanja okolja.

Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta prioriteti skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike. Pomemben korak k osveščanju potrošnikov o pomenu lakalno pridelane in predelane hrane so izvedli pridelovalci in predelovalci slovenske hrane, ki skupaj z MKGP sofinancirajo promocijo po zakonu o promociji. Kakovostne slovenske mlečne in mesne proizvode, od letos pa tudi sadje, certificirajo in označujejo z znakom Izbrana kakovost Slovenija.

Spodbujanje uživanja lokalne hrane ter s tem lokalne trajnostne oskrbe se med drugim izvaja tudi preko dneva slovenske hrane ter projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (vsako leto tretji petek v novembru, letos v petek, 16. novembra) ter ukrepa Shema šolskega sadja (SŠS) in zelenjave. Največji izziv za slovenskega kmeta pa ostaja, kako z inovativnimi pristopi na svoji kmetiji ohraniti in povečati produktivnost ob uspešnem prilagajanju na podnebne spremembe.

Osnovni cilj slovenskega kmetijstva je uspešno izvajanje preventivnih ukrepov ter izboljšanje upravljanja s podnebnimi tveganji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MKGP zato spodbuja in izvaja ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam. Prav tako Slovenija v nadaljevanju razprav o srednjeročnih ciljih evropske podnebne politike za leto 2030 zahteva pravično in stroškovno učinkovito porazdelitev bremen potrebnih ukrepov med države članice ter upoštevanje nacionalnih okoliščin.

Koncept prehranske varnosti je bil tudi v ospredju razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel, ki so ga lani decembra na slovensko pobudo razglasili v okviru OZN. Svetovna javnost se bo tako vsako leto spomnila na pomen čebel in drugi opraševalcev za človeštvo, predvsem pri zagotavljanju prehranske varnosti in preprečevanju lakote ter ohranjanju okolja in biotske raznovrstnosti.

Z MKGP so dodali še, da začetki obeleževanja svetovnega dne hrane segajo v leto 1979. Tedaj je Generalna konferenca FAO sprejela resolucijo, s katero je razglasila 16. oktober za svetovni dan hrane. Ta dan je namenjen torej ozaveščanju o pomenu hrane temeljne človekove pravice ter osnovne potrebe, od katere je odvisen potencialni razvoj tako posameznika, kot celotne družbe. 16. oktober sovpada tudi z ustanovitvijo FAO, leta 1945.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.