Svetovni splet oz. internet je korenito spremenil način, kako ljudje gledamo filme, videe in televizijske oddaje. V parlementu EU so nedavno glasovali za zakonodajo za avdiovizualne medijske storitve, ki je bila posodobljena zaradi sledenja razvoju na tem področju. Spremenjena zakonodaja ne bo veljala le za tradicionalne radiodifuzne hiše, temveč tudi za platforme videov na zahtevo in platforme za izmenjavo videov, kot so Netflix, YouTube ali Facebook, ter za neposredne prenose prek platform za izmenjavo videov.
EU skuša ubraniti svojo tradicijo socialnih držav pred ameriškim prostim lovom na profit tudi pri spletnih in video vsebinah (foto: pixabay.com)
Ker je gledanje videov ena izmed najbolj priljubljenih spletnih dejavnosti otrok, nova zakonodaja EU vključuje predloge, kako bi lahko izboljšali njihovo zaščito, na primer tako, da bi zmanjšali njihovo izpostavljenost oglasom za nezdravo hrano in pijačo ter prepovedali oglaševanje in promocijsko umeščanje tobačnih izdelkov, elektronskih cigaret in alkohola v otroških televizijskih programih in na platformah za izmenjavo videov, namenjenim otrokom.
Z novimi pravili bo prepovedana vsakršna vsebina, ki spodbuja nasilje, sovraštvo in terorizem, najstrožja pravila pa bodo veljala za nepotrebno nasilje in pornografijo. Platforme za izmenjavo videov bodo poleg tega odgovorne za hitro odzivanje, če bodo uporabniki vsebino prijavili ali jo označili za škodljivo. Starši bodo lahko namestili programsko opremo za filtriranje vsebine, do katere dostopajo njihovi otroci, pa tudi programsko opremo za preverjanje starosti v zvezi z vsebino, ki bi lahko bila škodljiva.
Tako je napovedla Sabine Verheyen, nemška članica Evropske ljudske stranke (PPE) in ena izmed poslank, pristojnih za obravnavo teh predlogov v Parlamentu EU. V skladu z novimi pravili bi lahko oglasi, predvajani v dnevnem oddajnem času med 6. in 18. uro, znašali največ 20 % programske vsebine, kar ponudniku avdiovizualnih medijskih storitev omogoča, da prilagodi oddajne čase za oglase.
Za povečanje kulturne raznolikosti in spodbujanje evropske vsebine se z novo zakonodajo predlaga, da bi 30 % vsebine televizijskih programov in platform videov na zahtevo moralo biti evropskega izvora. To zajema produkcije in koprodukcije EU z evropskimi državami, ki so podpisale Evropsko konvencijo o čezmejni televiziji. „To, kar nam dandanes ponuja internet, spletno dostopne videe in filme, do zdaj niso urejala nobena pravila. Zato je bilo direktivo treba posodobiti,“ je povedala Petra Kammerevert.
Slednja je druga poslanka, pristojna za stališče Parlamenta EU o teh predlogih. Da bo nova zakonodaja lahko stopila v veljavo, jo mora sicer potrditi še Svet EU. Po tem, ko bo stopila v veljavo, bodo imele države članice EU nato na voljo 21 mesecev, da nova pravila prenesejo v svoje nacionalne zakonodaje.