Danes, 27. januarja, se po svetu obeležuje 75. obletnica osvoboditve taborišča Auschwitz Birkenau in s tem se spominjamo tudi vseh žrtev holokavsta. Med holokavstom je umrlo okrog 6 milijonov Židov, v koncentracijska taborišča pa je bilo odpeljanih tudi veliko število Slovenk in Slovencev, slovenskih Judinj in Judov ter tudi Romkinj in Romov. Večina se jih ni nikoli vrnila. Kljub vsemu pa se podobna grozodejstva dogajajo še danes.
Razvrščanje ujetnikov v Auschwitzu (foto: commons.wikimedia.org)
Tudi Slovenija je članica Mednarodne zveze za spomin na holokavst, zato si vseskozi prizadeva za ohranjanje zgodovinskega spomina ter za spoštovanje žrtev nacizma in fašizma. Danes se po svetu obeležuje 75. obletnica osvoboditve taborišča Auschwitz Birkenau in s tem tudi vseh žrtev holokavsta, ki mu v hebrejščini pravijo ‘šoa’. Židovskih žrtev holokavsta med II. svetovno vojno je bilo okrog 6 milijonov, hudo pa so trpeli tudi drugi ‘ne-arijci’. Tako je bilo v koncentracijska taborišča odpeljanih veliko Slovenk in Slovencev, slovenskih Judinj in Judov ter tudi Romkinj in Romov.
Ti ljudje niso umirali le v nemških koncentracijskih taboriščih na severu celine, ampak tudi v italijanskih taboriščih na Rabu, v furlanskem Gonarsu in v tržaški rižarni. Od tedaj je minilo 75 let, toda nekatere stvari se do danes še niso dokočno spremenile na bolje, saj podobnega nasilja človeštvo še ni izkoreninilo. »Današnji svet se še vedno sooča z genocidom, vojnimi hudodelstvi, hudodelstvi zoper človečnost in etničnim čiščenjem, zato je holokavst ter žrtve nacističnega in fašističnega režima še toliko bolj potrebno raziskovati ter na njih ohranjati spomin tako v javnosti kot v izobraževalnem procesu.
Spomin ni le odgovornost vlad, temveč družbe kot celote, zato pozdravljamo bogat program prireditev ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki bodo v prihodnjih dneh in tednih potekale v različnih slovenskih krajih v okviru projekta ‘Šoa-spominjamo se 2020’,« so med drugim zapisali v današnji poslanici Ministrstva za zunanje zadeve RS. Ob tej priložnosti bi se najbrž morali spomniti tudi na zadnje množične masakre v Ruandi, Sudanu, Srebrenici, najbolj aktualnega v Mnjamarju oziroma nekdanji Burmi (Rohinge) ter pokole na območju Iraka in Sirije, ki ga je zasedala Islamska država. Večino teh grozodejstev bi namreč lahko mednarodna skupnost zaustavila ali celo preprečila.