Komisija EU je ta teden predstavila pobudo za vključitev sovražnega govora in kaznivega dejanja iz sovraštva na evropski seznam hudih kaznivih dejanj. To naj bi bil le prvi korak pri širitvi skupnega seznama.

V Evropski uniji 21. stoletja ni prostora za nobeno sovraštvo (foto: ec.europa.eu)

Komisija EU je ugotovila, da število primerov sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva, tako na spletu kot zunaj njega, opazno narašča. Evropska komisija pravi, da gre za zelo zaskrbljujoč pojav, vendar doslej ni obstajala pravna podlaga, s katero bi sovražni govor in kaznivo dejanje iz sovraštva opredelili kot kaznivo dejanje na ravni EU. Ko bodo države članice EU (Svet EU) to pobudo odobrile, pa bo lahko Komisija dokončno dorekla zakonodajni predlog.

»Obstoječi evropski seznam kaznivih dejanj iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je treba razširiti, da se zagotovijo minimalna skupna pravila za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij, ki bi se uporabljali v vseh državah članicah EU. Današnja pobuda je prvi korak v postopku razširitve evropskega seznama kaznivih dejanj,« so pojasnili z Evropske komisije in poudarili, da v Evropi ni mesta za sovraštvo.

Sovraštvo je namreč v nasprotju s temeljnimi vrednotami in načeli EU, kar je potrdil Komisar za pravosodje Didier Reynders, ko je pobudo proti sovražnemu govoru označil za nujen evropski odziv na grožnje pluralizmu in vključevanju. Ideologije, na katerih temeljita sovražni govor in kriminaliteta iz sovraštva, se namreč lahko razvijajo v mednarodnem okolju in hitro širijo prek spleta.

Za kazniva dejanja iz sovraštva so lahko na primer odgovorne mreže, katerih člani se nahajajo v različnih državah. Sovražni govor in kaznivo dejanje iz sovraštva sta že označeni kot posebno hudi kaznivi dejanji kriminala s čezmejnimi posledicami – podobno kot terorizem, trgovina z ljudmi ter spolna zloraba žensk in otrok. Zato lahko Parlament EU in Svet EU tudi določita minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na tem področju.

Sicer v EU že obstaja Okvirni sklep Sveta EU o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije, v skladu s katerim morajo države članice sovražni govor (tj. javno spodbujanje k nasilju ali sovraštvu zaradi rase, barve kože, vere, porekla ali nacionalne ali etnične pripadnosti), opredeliti kot kaznivo dejanje. Poleg tega morajo vsak rasistični in ksenofobni motiv pri kaznivih dejanjih šteti za obteževalno okoliščino.

»Med pandemijo se je povečalo število primerov sovraštva, na primer do Romov, Judov, muslimanov in oseb azijskega porekla ali oseb, ki jih kot take dojema okolica, vključno z rasističnimi napadi in pretepanjem, nasilnim ustrahovanjem, grožnjami in rasističnimi zmerljivkami.

Glede na vire je 52 % mladih žensk in deklet že doživelo spletno nasilje, tudi grožnje in spolno nadlegovanje, invalidi pa so pogosteje kot drugi ljudje žrtve nasilnih kaznivih dejanj, vključno s kaznivimi dejanji iz sovraštva, in nadlegovanja,« so zaključili na Evropski komisiji.