Naslovnica Gospodarstvo Slovenija podpira sporazuma z Avstralijo in Novo Zelandijo

Slovenija podpira sporazuma z Avstralijo in Novo Zelandijo

Avtor: Spletno Uredništvo

 EU je julija 2018 začela pogajanja za sklenitev sporazumov o prosti trgovini z Avstralijo in Novo Zelandijo. Slovenija ta pogajanja podpira, saj lahko prinesejo nove poslovne priložnosti za slovenska podjetja.  Ekonomski institut Pravne fakultete v Ljubljani pa je pripravil podrobnejšo analizo predvidenih učinkov obeh sporazumov na slovensko gospodarstvo. 

Slovenija podpira sporazuma z Avstralijo in Novo Zelandijo Slovenija bi rada dogovor, ki bo obsežen, uravnotežen in skladen s pravili WTO ter bo upošteval tudi občutljivosti kmetijskega sektorja (foto: pixabay.com)

 

Študija Ekonomskega instituta Pravne fakultete v Ljubljani analizira simulacijo učinkov prostotrgovinskega sporazuma med EU in Avstralijo ter EU in Novo Zelandijo na slovensko menjavo blaga z obema državama ter vključuje tudi oceno učinkov na menjavo storitev, neposredne investicije in položaj slovenskega kmetijstva. Pričakovani učinki so bili dodatno analizirani tudi s pomočjo ankete med slovenskimi podjetji.

Ker sta Avstralija in Nova Zelandija gospodarsko razviti državi, ki imata precej višji BDP na prebivalca od Slovenije, sta zanimivi za slovenske izvoznike industrijskih izdelkov, zlasti strojev, vozil, električnih aparatov in kemičnih izdelkov. Slovenski izvoz na ta trga se sicer krepi, uvoz pa, podobno kot v trgovanju Avstralije in Nove Zelandije z EU, strmo upada. Obe državi sta po socialnih standardih podobni evropskim gospodarstvom, se pa od njih precej razlikujeta po ekoloških standardih. 

Avstralija je tako povsem neaktivna pri preprečevanju CO2 emisij, Nova Zelandija pa nima podobnih omejitev kot večina članic EU pri uporabi hormonskih promotorjev v kmetijstvu. Podbno obstajajo razlike v segmentu varovanja osebnih podatkov povezanih z delovanjem in z razvojem informacijskih tehnologij. Anketa med direktorji slovenskih podjetij, ki poslujejo tudi s partnerji iz Avstralije oz. Nove Zelandije kaže, da sta trga teh dveh držav za slovenska podjetja manj pomembna, avstralski pa je malce pomembnejši kot novozelandski.

“Nekaj več kot polovica vprašanih meni, da razlike med standardi in predpisi med Avstralijo/Novo Zelandijo in Slovenijo ne predstavljajo ovir, ostali pa menijo, da to predstavlja delne ovire. Izkušnje Japonske pri sklepanju sporazuma o gospodarskem partnerstvu z Avstralijo kažejo, da je ta zahtevala veliko ugodnosti predvsem v primarnem sektorju, medtem ko je bila pripravljena popustiti relativno veliko v ostalih sektorjih in zlasti v terciarnem sektorju (na področju visoke tehnologije).

Cenovna elastičnost slovenskega izvoza blaga v Avstralijo je 0,9, dohodkovna pa 4,6. Cenovna (5,3) in dohodkovna (7,5) elastičnost slovenskega uvoza iz Avstralije je večja od ustreznih elastičnosti slovenskega izvoza. Cenovna elastičnost slovenskega izvoza blaga v menjavi z Novo Zelandijo je 3,4. Dohodkovna elastičnost slovenskega izvoza v Novo Zelandijo je 5,8. Na drugi strani je cenovna elastičnost slovenskega uvoza iz Nove Zelandije 7,6, dohodkovna elastičnost pa 32,1,” so zapisali v povzetkih študije. 

Slovensko gospodarstvo izgublja priložnosti  na avstralskem trgu zaradi intenzivnega povezovanja te države v trgovinska partnerstva z razvitimi pacifiškimi gospodarstvi, kot sta Japonska in Južna Koreja. V primeru sklenitve sporazuma, ki bo privedel do znižanja carinskih stopenj, se bo slovenski izvoz v Avstralijo povečal od 2,4 milijona evrov ali za 2% do 4,7 milijona evrov oziroma za 5%. Na drugi strani se bo slovenski uvoz iz Avstralije povečal od 0,3 milijona evrov oziroma za 8% do 0,7 milijona evrov ali 23%.

Slovenski presežek v menjavi z Avstralijo bi se predvidoma lahko povečal med 16 milijoni evrov ali 17% in 17,6 milijona evrov ali 18%.

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.