Pravkar so bili objavljeni preliminarni podatke o finančnih tokovih v državnem proračunu v letu 2022. Prvi podatki so izjemno pozitivni, saj je bilo lani prihodkov več, odhodkov manj, primanjkljaj državnega proračuna pa se je zato opazno zmanjšal. Lani je Slovenija pridelala nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov primanjkljaja, potem ko se ga je v letu 2021 nabralo za 3,1 milijarde evrov.

Iz prvega poročila o državnem proračunu v letu 2022 prihajajo zelo pozitivne vesti (foto: MF/gov.si)

Direktorat za proračun in Ministrstvo za finance sta v preliminarnem poročilu o dogajanju v državnem proračunu v vseh 12 mesecih pravkar minulega leta 2022 najprej navedla prihodke, ki so dosegli 12,3 milijarde evrov. To je skoraj 1,2 milijarde evrov oziroma 10,5 % več kot v letu 2021. Odhodkov je pa bilo za 13,7 milijarde evrov, kar je za 544 milijonov evrov oz. 3,8 % odstotka manj kot leto pred tem.

Primanjkljaj državnega proračuna Republike Slovenije je torej lani znašal nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov, ker je precej bolje kot v zadnjih dveh letih. Lani je namreč negativna razlika znašala za 3,1 milijarde evrov (po prvotnih podatkih celo 3,3 milijarde). V primerjavi z letom 2021 se je torej primanjkljaj v državnem proračunu zmanjšal za približno 55 %, kar je nedvomno odličen rezultat.

»Nižji odhodki od načrtovanih in s tem tudi nižji doseženi primanjkljaj (v rebalansu je bil ocenjen na približno 2 milijardi evrov) so predvsem posledica nižjih izdatkov, rezerviranih za ukrepe, povezane s covidom-19 in energetsko krizo, in nekaj nižjih izdatkov za investicije od načrtov,« so med drugim pojasnili v sporočilu za javnost Direktorata za proračun, ki sodi v okrilje Ministrstva za finance.

Prilivi od davčnih prihodkov so lani dosegli nekaj manj kot 10,4 milijarde evrov – 2,3 % oz. preko 1,1 milijarde evrov več kot v 2021, prihodki od davka na dodano vrednost so znašali preko 4,7 milijarde evrov – bili so za 11,7 % višji kot leto prej, prilivi od dohodnine so se zvišali za 4,3 % na skoraj 1,6 milijarde evrov, za stroške dela ožje državne uprave pa so lani porabili preko 1,5 milijarde evrov, oz. 2,5 % manj kot leto prej.

V poročilu izstopata še podatka o prilivih od davka od dohodkov pravnih oseb, ki so lani glede na leto 2021 narasli za 38,5 odstotka na dobrih 1,5 milijarde evrov, ter višina investicij – skoraj 1,7 milijarde evrov, kar je 34,8 odstotka več kot leto prej. Te številke so namreč doslej najvišje v slovenski zgodovini.