Statistični urad republike Slovenije je objavil podatke o približevanju Slovenije predvidenim 17 ciljem trajnostnega razvoja. Doseganje načrtovanih ciljev trajnostnega razvoja je namreč za države podpisnice Agende 2030, med katerimi je tudi Slovenija, svojevrsten izziv. 

Grafični prikaz vseh 17 ciljev globalnega trajnostnega razvoja iz Agende 2030 (foto:lmit.org)

 

Agenda 2030, ki so jo septembra 2015 soglasno sprejeli pri Organizaciji združenih narodov (OZN), uravnovešeno povezuje tri razsežnosti trajnostnega razvoja: ekonomsko, socialno in okoljsko. V njih je zajetih pet področij, odločilnih za napredek človeštva in ohranitev okolja (ljudje, planet, blaginja, mir in partnerstvo), ki pokrivajo 17 ciljev trajnostnega razvoja.

Statistični urad republike Slovenije (SURS) je zbral in analiziral doslej dosežene vrednosti posameznih izbranih kazalnikov, s katerimi spremlja napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Slovenije. Prvi segment so ljudje in na tem področju želijo odpraviti vse oblike revščine in lakote ter zagotoviti dostojanstvo in enakopravnost.  

Podatki za Slovenijo kažejo, da je bila stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti v 2017 pri nas 6,2-odstotna in se je glede na leto 2016 znižala za 1,2 odstotne točke. To pomeni, da je v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (tj. stari 18–59 let) so za dohodek delali manj kot 20 % svojega razpoložljivega časa, živelo približno 96.000 ljudi, mlajših od 60 let.

Delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo ali v preusmeritvi je v letu 2017 znašal 9,6 %. V primerjavi z letom 2016 se je povečal za 0,5 odstotne točke. V letu 2017 rojene deklice lahko pričakujejo, da bodo dočakale starost 83,7 leta (1,9 leta več kot deklice, rojene v 2007), dečki pa starost 78,1 leta (3,4 leta več kot dečki, rojeni v 2007).

V izobraževanje ali usposabljanje (formalno ali neformalno) je bilo v 2017 vključenih 12 % odraslih, starih 25–64 let. Med ženskami te starosti je bilo takih 14 %, med moškimi pa 10 %. Delež žensk na vodstvenih položajih največjih družb, ki v Sloveniji kotirajo na borzi, je v 2017 znašal 20,6 %, kar pomeni, da je ženska zasedala povprečno vsak peti sedež.

Drugo statistično analizirano področje so poimenovali planet, želeli pa bi obvarovati naravne vire in podnebje našega planeta za prihodnje generacije. Delež prebivalstva, ki živi pod pragom tveganja revščine in v svojem gospodinjstvu nima osnovne sanitarne opreme (kad ali prha, stranišče na izplakovanje), je v 2017 znašal 0,9 % in se je od leta 2016 znižal za 0,2 odstotne točke.

V 2017 je v Sloveniji nastalo 1.553 kg odpadkov (brez mineralnih odpadkov) na prebivalca, kar je 72 kg več kot v letu 2016. Indeks emisijske intenzivnosti pri porabi energije se je v obdobju 2006–2016 znižal za 7,8 odstotne točke in padel na 88,7. Ribiči, ki se ukvarjajo z morskim gospodarskim ribolovom, so v 2017 ujeli 128 ton morskih organizmov, kar je 86 % manj kot v 2007.

Indeks ptic kmetijske krajine se je v letu 2017 nekoliko izboljšal (za 0,9 odstotne točke), prav tako indeks generalistov (za 7,7 odstotne točke) in indeks travniških vrst (za 2,1 odstotne točke). Tretji sektor je blaginja, ali kako zagotoviti uspešna in izpolnjujoča življenja v sožitju z naravo. SURS je glede tega najprej poudaril, da je bila končna poraba energije v gospodinjstvih na prebivalca je bila v 2017 za 2,4 % manjša kot v 2016; znašala je 6.307 kWh.

Stopnja dolgotrajne brezposelnosti je v letu 2017 znašala 3,3 %, kar je najnižji odstotek po letu 2009. Glede na leto 2016 je bila za 1,2 odstotne točke nižja. V 2017 je delalo v visoko in srednje visoko tehnološkem proizvodnem sektorju 9,8 % delovno aktivnih oseb, v na znanju temelječem storitvenem sektorju pa 35,6 % delovno aktivnih oseb.

Prilagojeni bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca v standardih kupne moči je bil v 2017 za 2,7 % višji kot v 2016 in za 12,5 % višji kot v 2009. Delež gospodinjstev, ki so v 2017 imela težave zaradi hrupa, ki je prihajal od sosedov ali z ulice (promet, tovarne, podjetja itd.), je znašal 14 %, kar je za odstotno točko manj kot v 2016.

Četrto področje, deležno preučevanja, je mir. Tu se želi spodbujati miroljubne, pravične in vključujoče družbe. Podatki statističnega urada kažejo, da je bila standardizirana stopnja umrljivosti zaradi napadov v Sloveniji v 2015 0,75 na 100.000 prebivalcev, kar pomeni 16 oseb. Dejstvo je, da je Slovenija ena od bolj varnih držav na svetu. 

Zadnji obravnavan segment pa je partnerstvo in sicer gre za izvajanje programa na podlagi trdnega globalnega partnerstva. Podatki SURS-apravijo da se bruto dolg sektorja države od leta 2015 zmanjšuje in je v letu 2017 znašal 74,1 % BDP-ja. Od leta 2016 se je zmanjšal za 4,6 odstotne točke.

Kazalnike pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v mednarodnem okolju pa spremlja tudi OECD, ki je oktobra letos je izdal poročilo Measuring Distance to the SDG Targets, v katerem je predstavljeno tudi trenutno stanje Slovenije na tem področju.