Naslovnica Svet & EU Protesti, sankcije in krvav teroristični napad

Protesti, sankcije in krvav teroristični napad

Avtor: Spletno Uredništvo
Razmere v Iranu so še naprej zelo napete. Množični protesti po smrti kurdskega dekleta Mahse Amini se še stopnjujejo, EU in Iran sta se znašla v diplomatski krizi, nazadnje pa je v mestu Širaz prišlo še do krvavega terorističnega napada na mošejo.
Protesti, sankcije in krvav teroristični napad

Predsednica Parlamenta EU Roberta Metsola in predsednik vlade Ukrajine Denis Šmigal (foto: FB European Parliament)

V Iranu je še naprej zelo napeto. Množični protesti po nepotrebni in nehumani smrti kurdskega dekleta Mahse Amini, za katero je bila odgovorna lokalna verska policija, se še niso unesli, ampak se celo stopnjujejo. Doslej naj bi bilo med nemiri ubitih preko 250 ljudi, številke aretiranih pa naj bi že presegle 13.000 ljudi. Protesti so se razširili na večji del države, kar pa niti ni tako nenavadno.

Kljub temu, da je najmanj dve tretjini prebivalcev države iranske narodnosti in šiitske veje islama, pa so v Iranu prisotne tudi številne etnične manjšine, kot so Kurdi, Belučistanci, Luri, Azeri… Večina teh je sunitske veroizpovedi in je poudarjeno v šiitskem Iranu zapostavljena. V državi pa tli tudi velik spor med starim in novim, med mladimi generacijami in starimi verskimi voditelji, oziroma med konzervativnimi in naprednimi silami.

EU in Iran sta se zaradi smrti Mahse Amini znašla v nepričakovani diplomatski krizi. Svet EU je namreč 17. oktobra razširil seznam sankcij zaradi iranskega kršenja človekovih pravic (tri dni zatem pa so še dodatno razširili seznam sankcioniranih iranskih oseb in struktur zaradi iranskih vojaških dronov, ki naj bi jih Rusi uporabljali v Ukrajini). Ministrstvo za zunanje zadeve Irana je nato odgovorilo s proti-sankcijami za posameznike in subjekte v EU.

Obtožilo jih je predvsem podpore terorizmu, a tudi kršitev človekovih pravic iranskega naroda. Iranski seznam je kar dolg, vsebuje pa člane Parlamenta EU medijske hiše RFI, Bild, Deutsche Welle, predstavnike mednarodnih skupin, ki se posvečajo dogajanju v Iranu, nekaj francoskih politikov ter celo nemški podjetji Karl Kolb Co. in Rhein Bayern Fahrzeugbau Co., ki naj bi v preteklosti dobavljali kemična sredstva za režim Sadama Huseina.

Med sankcioniranimi člani Parlamenta EU je tudi Slovenec, katerega priimek pa so zapisali narobe. Sopredsednik skupine ‘Prijatelji svobodnega Irana’ Milan Zver je za Irance postal Milan Azver. Sankcije vključujejo prepoved izdajanja vizumov in prepoved vstopa v Islamsko republiko Iran ter zaplembo njihove lastnine na ozemlju, ki je pod jurisdikcijo Islamske republike Iran.

Nazadnje se je oglasila tudi predsednica Prlamenta EU Roberta Metsola, ki je najprej ostro obsodila iranske sankcije. “Ženske imajo pravico protestirati. Ženska življenja in ženske svoboščine so nedotakljive. Evropski parlament se ne bo nehal boriti za te temeljne vrednote. Ne bomo se nehali zavzemati za svobodo, dostojanstvo in enakost. Ne bomo se dali utišati,” je poudarila predsednica Metsola.

Medtem pa je v iranskem mestu Širaz prišlo do krvavega terorističnega napada na mošejo, ko je mož, ki je bil očitno pripadnik sunitske teroristične skupine Islamska država prišel v mošejo ob koncu večerne molitve in začel z avtomatsko puško AK 47 z bližine ubijati prisotne, pri čemer ni pokazal usmiljenja niti za otroke, niti za ženske in niti za starce. Pobil pa je najmanj 15 ljudi.

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.