Ministrstvo za finance je pred dnevi v javno obravnavo dalo predlog zakona o demografskem rezervnem skladu, ki ga je pripravilo v sodelovanju s posebno delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov koalicijskih strank. Cilj ustanovitve demografskega sklada je zagotavljati dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. Javna obravnava se končuje danes, ministrstvo pa nato že opravilo prve pogovore s ključnimi deležniki.

Predlog novega zakona (vir:mf.gov.si) 

 Demografski rezervni skladi so vrsta državnih premoženjskih skladov. Gre za investicijske sklade v lasti države, ki jih države ustanovijo za vnaprejšnje zagotavljanje sredstev pokojninski blagajni v obdobju, ko bodo njeni odhodki večji od prihodkov. Ključna priporočila in načela glede delovanja demografskih rezervnih skladov, ki jih je pripravila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, so ta, da se sredstva akumulirajo. Po začetnem obdobju akumuliranja se šele kasneje začne obdobje črpanja za namene pokojninske blagajne. V večini držav sicer prevladuje portfeljsko in korporativno upravljanje sredstev. Pri upravljanju sredstev so bistvena načela varnosti, razpršenosti, likvidnosti in donosnosti. Delovanje sklada mora biti neodvisno od političnih interesov, njegovi organi morajo delovati neodvisno ter samostojno.

Kad v podlagah za oblikovanje demografskega sklada sam zase trdi, da je že od samega začetka ustanovljen kot demografski rezervni sklad. Nasledil je Kapitalski sklad, ki je sprva deloval v okviru Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), se leta 1996 iz njega izločil in leta 2000 preimenoval v Kad. Na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij leta 1992 je Kapitalski sklad/Kad dobil 10 odstotkov navadnih delnic družbenega kapitala oziroma 10 odstotkov kupnine. Deleže v manjših družbah je praviloma prodajal za gotovino ali jih zamenjal za povečanje deleža v večjih družbah.

S povečevanjem deleža v večjih družbah pa se je Kad postopoma odmikal od bistva klasičnega demografskega sklada, ki pomeni portfeljskega vlagatelja, torej vlagatelja, ki ni izpostavljen do posameznih naložb. Skladno s strategijo upravljanja ima Kad med strateškimi in pomembnimi naložbami po knjigovodski vrednosti za 480 milijonov evrov naložb, med portfeljskimi pa le za 120 milijonov evrov. To predstavlja 62 odstotkov celotnega lastnega premoženja Kada. Ostalih 38 odstotkov predstavljajo druge finančne naložbe (npr. tuje delnice, investicijski skladi, domače in tuje obveznice ter depoziti) in naložbene nepremičnine.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je bil sprejet decembra 2012, je določal, da se s posebnim zakonom v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona uredi delovanje in financiranje demografskega rezervnega sklada. Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), sprejet marca 2014, je določal, da se Kapitalska družba (Kad) najkasneje do 31. decembra 2015 preoblikuje v neodvisni avtonomni demografski rezervni sklad, kot ga opredeljuje ZPIZ-2.  

Koalicijski partnerji so v koalicijski pogodbi leta 2014 predvideli, da bodo do 30. junija 2015 sprejeli zakon o ustanovitvi in delovanju demografskega rezervnega sklada, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. Preoblikovanje Kada v neodvisen in avtonomen demografski rezervni sklad do 31. decembra 2015 je navedeno tudi med cilji strategije upravljanja kapitalskih naložb države iz leta 2015.