Staranje prebivalstva bo tudi  v Sloveniji predstavljalo vedno večji izziv za trg dela. Negativen naravni prirast se bo v naslednjih letih predvidoma izničil zaradi priseljevanja iz tujine, po leto 2025 pa naj bi število prebivalstva vseeno začelo padati.

Trenutno je delovno aktivnih skoraj milijon Slovencev, kar je približno polovica celotnega prebivalstva (foto: pixabay.com/Alexas_Fotos)

Povprečna starost prebivalcev Slovenije se je v zadnjih 10 letih povečala za skoraj dve leti, obenem pa je bil v letu 2017– prvič po letu 2005 – negativen tudi naravni prirast. Po projekcijah prebivalstva bo naravni prirast ostal negativen, število prebivalcev Slovenije pa naj bi se do leta 2025 predvsem zaradi selitvenega prirasta povečevalo.

Po predvidevanjih Statističnega urada RS pa naj bi število prebivalcev Slovenije po letu 2025 začelo padati. Zmanjševal se bo predvsem delež prebivalcev, starih 15–64 let, ki predstavljajo večinski del aktivnega prebivalstva. V letu 2015 je bilo v tej starostni skupini 67 % prebivalcev, v letu 2020 naj bi jih bilo še 62 %, v letu 2050 pa le še 55 %.

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se povprečna starost novih uživalcev starostnih pokojnin v Sloveniji v zadnjih 10 letih ni bistveno spremenila (za ženske se je starost ob upokojitvi povečala za približno 2 leti in pol, za moške pa se skoraj ni spremenila). Slovenija sicer izstopa v Evropski uniji še po eni najnižjih stopenj delovne aktivnosti med 55–64 let starimi osebami; ta je bila v 2016 38,5-odstotna; najvišja je bila na Švedskem (75,5 %), najnižja pa v Grčiji (36,3 %).

Med prebivalci, starejšimi od 15 let, je bilo v letu 2017 skoraj 55 % delovno aktivnih, natančneje 959.000. Število delovno aktivnih se od leta 2013 ponovno povečuje, predvsem število zaposlenih v rednem delovnem razmerju. Delo oziroma delovna aktivnost in posledično redni dohodek pa sta dejavnika, ki pozitivno vplivata na različne vidike kakovosti življenja.

V letu 2016 je bilo med delovno aktivnimi le 6 % takih, ki so živeli pod pragom tveganja revščine (med brezposelnimi, upokojenci in drugimi neaktivnimi jih je bilo 23 %). 2 % zaposlenih ali samozaposlenih sta prejemala materialno in/ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij (med brezposelnimi je bilo takih 19 %, med upokojenimi 3 % in med otroki, starimi do 16 let, 6 %).

77 % delovno aktivnih ocenjuje svoje zdravstveno stanje kot dobro ali zelo dobro (med brezposelnimi je takih 63 %). Zaposleni so skupina, ki je druga najbolj zadovoljna s svojim življenjem, pred njimi so le študenti in dijaki. Svoje zadovoljstvo so zaposleni ocenili z oceno 7,5 (od 10), samozaposleni pa s 7,2 (od 10). S SURS-a so sporočili še, da so najmanj zadovoljni s svojim življenjem brezposelni (6,2 od 10) in drugi neaktivni (6,0 od 10). S svojim trenutnim delom je zelo zadovoljnih 50,3 % samozaposlenih in 51,8 % zaposlenih.