V Evropskem parlamentu so se ta teden lotili tudi posebej občutljive teme – odnosov z Rusko federacijo. Evropski poslanci so bili do Rusije zelo ostri, med drugim pa so pozvali tudi k oblikovanju skupne strategije EU za spodbujanje demokracije v tej državi.
Rdeči trg v ruski prestolnici Moskvi (foto: pixabay.com/colorincuties)Odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta je prišel do zaključka, da mora EU odgovoriti na agresivno politiko Rusije in hkrati postaviti temelje za sodelovanje s prihodnjo demokratično državo. Sicer bo moral Evropski parlament še naprej ločevati med ruskim ljudstvom in režimom predsednika Vladimirja Putina, ruski politični vrh pa so definirali kot ‘stagnirajočo avtoritarno kleptokracijo, ki jo vodi dosmrtni predsednik, obkrožen s krogom oligarhov’.
»Poslanci poudarjajo, da ima Rusija lahko demokratično prihodnost in da mora Svet sprejeti strategijo EU za prihodnjo demokratično Rusijo, podobno kot spodbude in pogoje za krepitev demokratičnih domačih tendenc. EU mora vzpostaviti zavezništvo z ZDA in drugimi podobno mislečimi partnerji, da bi izravnala prizadevanja Rusije in Kitajske za oslabitev demokracije po vsem svetu in destabilizacijo evropskega političnega reda,« pravijo v Odboru za zunanje zadeve.
Zahtevali so tudi, da bi morala EU pripraviti nove sankcije, nove politike za boj proti nezakonitim finančnim tokovom, povečati podporo aktivistom za človekove pravice, še naprej še naprej podpirati države Vzhodnega partnerstva, spodbujati evropske reforme v regiji, kot tudi spoštovanje temeljnih svoboščin in razvoj demokracije. Najbolj zanimiv del besedila pa pravi, da mora EU zmanjšati svojo odvisnost od ruskega plina in nafte ter drugih surovin.
Ta del objave je zanimivo prišel prav v času, ko se končuje gradnja podmorskega plinovoda ‘Severni tok 2’ (North stream 2), ki bo ruski plin pod Baltikom vodil vse do Nemčije. O tem plinovodu sta se prav te dni pogovarjala tudi nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik ZDA Joe Biden. Mnogim gre namreč v nos, da bo ta plinovod, ki poteka tudi v teritorialnih vodah Finske, Švedske in Danske, dokončan, Rusija pa bo potem lahko neovirano prodajala plin državam EU.
Poslanci so še zahtevali, da mora EU izboljšati svojo sposobnost razkrivanja in zaustavljanja tokov umazanega denarja iz Rusije, pa tudi izpostavljanja finančnega premoženja avtokratov in oligarhov ruskega režima, ki se že nahaja v državah članicah EU. Morda pa se kaj domnevno kontroverznega ruskega kapitala nahaja tudi v Sloveniji, kjer na primer Sberbank of Russia Luksemburg s slabimi 19% drugi največji delničar Mercatorja.