Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za naravne vire in prostor sta Unescovemu Centru za svetovno dediščino pred dnevi oddali poročilo o izvajanju Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine Sloveniji in o stanju slovenskih spomeniških območij, ki so bili vpisana na Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine v zadnjem desetletju.

Lepote kočevskega pragozda (foto: slovenia.info)

Novo poročilo, ki je bilo poslano Unescovemu Centru za svetovno dediščino, so skupaj pripravili Ministrstvo za kulturo (MK), Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), upravljavci vseh 5 slovenskih spomeniških območij z Unescovega Seznama svetovne kulturne in naravne dediščine ter razne druge strokovne institucije. V kategoriji naravna dediščina so Škocjanske jame in prvinski bukovi gozdovi oz. Pragozd Krokar ter Snežnik-Ždrocle.

V kategoriji kulturne dediščine pa ima Slovenija na Unescovem globalnem seznamu do danes vpisane tri tvari – ‘Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka’, špansko-slovensko ‘Dediščina živega srebra – Almadén in Idrija’, ter skupno območje osmih evropskih držav ‘Prazgodovinska kolišča okoli Alp’, katerega slovenski del so Kolišča na Igu na Ljubljanskem barju.

»Periodično poročanje Unescu je eden od ključnih mehanizmov za spremljanje stanja ohranjenosti kulturne in naravne dediščine v okviru Konvencije o svetovni dediščini, ki je s 195 državami pogodbenicami najbolj globalno uveljavljena kulturna konvencija in je lani praznovala svojo 50-letnico. Države pogodbenice so približno vsakih 8 let pozvane, da Unescu predložijo periodično poročilo o izvajanju konvencije na svojem ozemlju,« so še spomnili z MK in MNVP.

Poročanje je sicer razdeljeno na splošni pregled implementacije konvencije v določeni državi, ki ga pripravijo stične točke za konvencijo, ter na pregled stanja ohranjenosti vpisanih spomenikov in območij, ki ga pripravijo upravljavci območij svetovne dediščine.