Policija je pravkar znova naslovila celotno slovensko javnost zaradi porasta goljufij prek spleta. V Policiji ponovno beležijo večje število prijav o različnih vrstah spletnih goljufij, zato so poleg objave novih statističnih podatkov tudi posebej opozorili pred najpogostejšimi triki.

Policija je najprej sporočila, da se je letos število prijav goljufij prek spleta povečalo za okrog 30 %, potem pa je že v naslednji vrstici navedla številke, ki te trditve sploh ne potrjujejo, kar je precej nenavadno. Lani so namreč policisti obravnavali okrog 1.700 prijav spletnih goljufij, pri čemer je skupna škoda znašala okrog 27,5 milijona evrov, letos pa so doslej prejeli približno 1.600 prijav, pri čemer je ocenjena skupna škoda dosegla 25,5 milijona evrov.

Ni jasno, kje je vidna 30-odstotna razlika, sicer pa bo bo potrebno na dokončne uradne številke za letos počakati vsaj do začetka prihodnjega leta 2025. Ne glede na številke Policija močno priporoča dodatno previdnost pri vseh spletnih nakupih, pri investicijah ter pri uporabi spletnih bančnih storitev. Letos so bile doslej najbolj aktualne vrste poskusov spletnih prevar nikoli dostavljeni artikli, investicijska goljufija in t. i ‘ribarjenje’ bančnih podatkov.

V policiji zato svetujejo, da se ne sme oglašati na neznane telefonske klice iz tujine. Tudi navidezno prave slovenske tel. št. so pogosto ponarejene in ob vsakem klicu s ponudbami o zaslužku s kripto valutami bi morali takoj prekiniti povezavo. Prav tako veljajo že kar klasična opozorila pred vsakim nameščanjem nepreverjenih spletnih aplikacij in še posebej prav tistih, ki jih predlagajo neznani klicatelji.

Nikoli se ne sme nikomur dovoliti, da upravlja z vašim računalnikom, tablico ali telefonom, nikomur se ne sme dovoliti oddaljenega dostopa do naprave in nikomur se ne sme zaupati gesla za dostop do spletne banke. Poleg tega pa je zelo priporočljivo izogibanje investicijam denarja v razne verižne sheme, ki hkrati ponujajo možnost zanesljivega, hitrega in visokega zaslužka.

Glede bančnih računov so še spomnili, da slovenske banke ne kličejo svojih komitentov po telefonu in v zvezi z namestitvijo spletnih bank ne zahtevajo kakršnih koli podatkov ali gesel, prav tako pa  teh podatkov prav tako nikoli ne pridobivajo preko povezav, poslanih v SMS ali e-sporočilih. Svetujejo, da se do svojih spletnih bank vedno dostopa preko preverjene uradne aplikacije ali z ročnim vnosom URL naslova, nikoli pa preko klika na povezavo.

»Policija lahko v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja izsledi in tudi zavaruje odtujena sredstva, a je to v veliki meri odvisno od časa med izvršenimi transakcijami in podano prijavo. Policija pri ozaveščanju občanov in pri preprečevanju prevar tesno sodeluje tudi z Združenjem Bank Slovenije. Tudi na njihovi spletni strani lahko občani pridobijo informacije o prevarah, ki se pojavljajo,« so še sporočili s Policije.