Evropski parlament je ponovno obsodil kršenje človekovih pravic in mednarodnega prava s strani Azerbajdžana. Poleg tega pa je prvič pozval EU, naj konča svojo odvisnost od plina od te države. Morda so evro-poslanci končno ugotovili, da je sedanji predsednik države sin nekdanjega lokalnega šefa KGB-ja, ki je po razpadu Sovjetske zveze na sumljivih volitvah postal predsednik države – enako kot Putin in Lukašenko.
Alijev je bil aprila na obisku pri Putinu (foto: FB Ilham ALijev)
Evropski parlament je pravkar ostro obsodil slabo stanje na področju spoštovanja temeljnih človekovih pravic v Azerbajdžanu in dokaj presenetljivo celo pozval celotno EU, naj kar prekine svojo nabavo zemeljskega plina iz Bakuja. Parlament je obsodil zatiranje aktivistov, novinarjev in voditeljev opozicije, pozval k umiku vojakov z armenskega ozemlja ter opozoril, da zlorabe niso združljive z gostiteljstvom bližnje konference COP29.
»V danes sprejeti resoluciji evropski poslanci ostro obsojajo dolgotrajno domačo in ekstrateritorialno zatiranje azerbajdžanskega režima nad aktivisti, novinarji, voditelji opozicije in drugimi, vključno z državljani EU, ki se je opazno okrepilo pred prihajajočo 29. konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP29) v Baku od 11. do 22. novembra,« so zapisali v sporočilu za javnost Evropskega parlamenta.
Vseeno pa niso zahtevali bojkota konference, ampak, da naj predsednica Komisije EU Ursula von der Leyen izkoristi to srečanje kot priložnost za obravnavanje kršitev Azerbajdžana, pa čeprav so hkrati pozvali k prenehanju uvoza plina iz Azerbajdžana. Sicer so se že pred časom pojavile govorice, da Azerbajdžan zaradi povečanega povpraševanja na skrivaj preprodaja ruski plin in tako pomaga kršiti sankcije.
Evropsko komisijo tudi pozivajo, naj prekine memorandum o soglasju iz leta 2022 o strateškem partnerstvu na področju energetike med EU in Azerbajdžanom, zahtevali pa so tudi, da mora biti kakršen koli prihodnji sporazum o partnerstvu pogojen z izpustitvijo političnih zapornikov v Bakuju, z izvajanjem pravnih reform, z izboljšanjem splošnega stanja človekovih pravic v državi z dokončanjem mirovnih pogajanj s sosednjo Armenijo.
Azerbajdžan mora umakniti vojake s suverenega ozemlja Armenije, k spoštovanju ustreznih odločitev Meddržavnega sodišča in k izpustitvi 23 armenskih vojnih ujetnikov. Parlament EU je hkrati pozval vse države članice, naj zamrznejo izvoz vojaške in sorodne varnostne opreme v Azerbajdžan ter opozoril, da bi imela nadaljnja azerbajdžanska vojaška akcija proti Armeniji resne posledice.
Azerbajdžan bi rad namreč na vsakk način rad vzpostavil zemeljski koridor in povezal sedanje državno ozemlje z azerbajdžansko enklavo z glavnim mestom ‘Nakičevan’, kar bi lahko storili le prek ozemlja Armenije. Azerbajdžanci so v zadnjih mesecih že večkrat ponovili, da to dejansko nameravajo kmalu tudi storiti – ali prek diplomacije ali pa kar z novim vojaškim spopadom z Armenijo. Skratka, Azerbajdžanu ni mar za evropske vrednote, ampak za lastne interese.
Morda pa so evro-poslanci danes končno le ugotovili, da je sedanji predsednik države Ilham Alijev sin nekdanjega šefa Centralnega komiteja Komunistične partije v sovjetski republiki Azerbajdžan in kasneje tudi lokalnega KGB-ja Hejdarja Alijeva, ki je po razpadu Sovjetske zveze po sumljivih volitvah postal predsednik države – enako kot Putin in Lukašenko.