Naslovnica Gospodarstvo Okrogla miza ob vstopu Cinkarne Celje v Prvo kotacijo

Okrogla miza ob vstopu Cinkarne Celje v Prvo kotacijo

Avtor: Spletno Uredništvo
Ljubljanska borza je ob vstopu Cinkarne Celje, d.d. v ‘Prvo kotacijo’ pripravila okroglo mizo z naslovom ‘Kapitalski trg kot gonilo razvoja’. Na njej so strokovnjaki spregovorili o širšem pomenu zadnje poslovne poteze Cinkarne Celje in se posvetili tudi bodočnosti borze, glede na trenutno globalno dogajanje okrog pandemije koronavirusa.
Okrogla miza ob vstopu Cinkarne Celje v Prvo kotacijo

Prizor iz celjske Cinkarne (foto: FB Cinkarna Celje)

Z Ljubljanske borze so najprej pojasnili, da so v ‘Prvi kotaciji’ izključno najboljši slovenski izdajatelji delnic, ki izstopajo po likvidnosti, velikosti, transparentnosti in mednarodni prepoznavnosti. Ta skupina je bila oblikovana, da bi se povišala prepoznavnost najboljših slovenskih izdajateljev. Sedaj se je v ‘Prvi kotaciji’ znašla tudi Cinkarna Celje,  kar so pozdravili vsi udeleženci okrogle mize ‘Kapitalski trg kot gonilo razvoja’.

Strokovnega pogovora, ki ga je povezoval Peter Frankl, sicer direktor in glavni urednik časnika Finance, so se udeležili Aleš Ipavec (predsednik uprave Ljubljanske borze, d.d.), Aleš Skok (predsednik uprave Cinkarne Celje, d.d.), Blaž Brodnjak (predsednik uprave Nove Ljubljanske banke d.d.) ter Igor Masten (ekonomist in profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani).

»Vstop v elitno Prvo kotacijo je za podjetje nadvse pomemben dosežek, saj je pogojen z najvišjimi standardi. Vodilne na trgu odlikujejo transparentno poslovanje in odlično razvita korporativna kultura, podjetja v Prvi kotaciji pa za investitorje predstavljajo precejšnjo varnost in so paradni konji domačega kapitalskega trga,« so o pridružitvi Cinkarne Celje med slovensko borzno elito zapisali v skupnem sporočilu za javnost.

Posvetili so se aktualnim vprašanjem, kakšne so trenutne razmere na kapitalskih trgih, kakšen je potencial rasti in kaj se dogaja s slovenskimi ‘blue chipi’. Prisotni strokovnjaki so predstavili svoje poglede na problematiko aktiviranja kapitala in še posebej omenili ‘spečih’ 23 milijard evrov. Dotaknili pa so se še vrste tem, napovedali potrebo po davčnih spodbudah za prebivalstvo in tudi nujo po obsežnih spremembah sedanjega pokojninskega sistema.

 

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.